Forum
- Datum objave:
08. 02. 2009 ob 19:18 - Spremljaj
- Število komentarjev: 9
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 757 krat
haiku II - gregor grešak
boleče dejstvo, gledano s človeškimi očmi.
volk pa to ve. ni zavetja pri njih.
Čudovit haiku.
Kočijaž
Včasih je treba izpreč, včasih ni moči dovolj, res.
Upam, da Haiku II pride in postane podčrtanka,
včasih je dobro se zavedat, da če je tako, tudi nisi sam in nič narobe.
Eni primerjajo volkove celo kot neke vrste psa, a vendar imajo nekaj
svojevrstnega.
Hvala za čudovito miren, resničen Haiku II, Gregor.
Lp, hope
Tako malo loči psa od volka, pa vendar je eden simbol prijateljstva in zvestobe drugi pa samote.
Me pa zanima mnenje vseh, ki imate o tem mnenje in še kakšno izkušnjo. Namreč, napisal sem:
Osamljen je volk.
Lahko bi napisal tudi:
Volk je osamljen.
Kar je bližje slovenskemu načinu izražanja.
Če sem se odločil za prvo varianto, je to zato, da se to o čemer pišem razkrije zadnje in na ta način dodatno poudari.
Kaj menite? Je prav da sem "žrtvoval" pravilno strukturo slovenščine? Sem s tem dejansko kaj dosegal, ali se v drugem primeru ne bi nič spremenilo?
Hvala v naprej za vaša mnenja!
Všeč mi je tvoja preciznost!
Lep pozdrav,
Pištin
Osamljen je volk.
Ta konstalacija res izraža, poudarja to edino stanje, ki ga želiš izpostaviti. (Torej, volk je lahko tudi sestradan, krvoločen, žalosten, itd ..., ampak vse to za tvojo izpoved ni pomembno).
Volk je osamljen.
To se pa sliši bolj kot - zdaj je osamljen, lahko, da noče biti osamljen, ampak saj ne išče ničesar pri ljudeh, sploh pa ne na pasji način. Torej, taka postavitev stavka bi povsem spremenila tvoj haiku.
Ne vem, če sem bila razumljiva, ampak razlika je velika in po moje si prav izbral.
Lidija
nič nisi žrtvoval, mama slovnica (oz. njena hči skladnja) ni nič oškodovana. Slovenščina je na področju besednega reda mnogo bolj radodarna kot npr. angleščina (čeprav je v leposlovju tudi tam marsikaj dovoljeno). Seveda je tak b. red malce zaznamovan, vendar ni napačen ali neustrezen. Poetičnost pa so ti že moji predhodniki potrdili.
Tvoj haiku nudi še več preigravanja:
Tiha sled v snegu.
Pri ljudeh ni zavetja.
Osamljen je volk.
Npr.:
V snegu tiha sled.
Ni zavetja pri ljudeh.
Volk je osamljen.
V obeh primerih vidim predvsem ritmični smisel. V tvoji različici je primernejši tvoj b. red, v moji pa moj, se ti ne zdi? V tvoji različici se vsak verz začne z nepoudarjenim zlogom, v moji pa s poudarjenim. In ko pišeš pesem, dostikrat avtomatično prilagodiš besedni red ritmu, tudi če pišeš v (delno) prostem verzu. To je t. i. notranji ritem pesmi (in pesnika :).
Po drugi strani gre seveda tudi za poudarek. V našem jeziku je poudarjena tista beseda, ki stoji na koncu.
Osamljen je volk (ne človek).
Čeprav seveda volk lahko simbolizira prav človeka.
Ob tem še pripomba - volk samotar (ipd. izpeljave) je dokaj klišejska BZ.
Lep pozdrav!
Kerstin
Pa saj je volk v bistvu divja zver.
Živi v skupnosti z drugimi volkovi.
Osamljen je volk- da večji poudarek na občutek volka, na osamljenost.
Volk je osamljen- ima večji poudarek na volku, na začetku branja.
A tudi enake besede imajo verjetno velik pomen, tudi kadar je zaporedje drugačno.
hope
Pozdrav! gs
In pri volčjem krdelu, tropu je alfa samec tisti, ki ga vodi, načrtuje poti, lov, kot prvi si celo ima pravico izbrati samico. Prvi je tako dolgo, dokler ne dobi tekmeca v krdelu. Če ga, če sprejme poraz tisti, ki mu pešajo moči, potem ostane kot drugi glavni, drugače ga krdelo zapusti. Tako se pridruži drugemu tropu. Volkulja ni nikoli vodnica tropa, v katerem bi jo ubogali volkovi.
In haiku II je zelo, zelo lep in pravi, te vrste. Za D.
Kljub temu, da so divje zveri, se človeka ogibajo kolikor se le da...
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!