Za jesensko setev avtor breza

pesem hrepenenja po nemogočem, po nečem, česar še ni ( še palec in kazalec morata zrasti ...). Pa vendar je dobro vidno zastrto upanje, močna vera v to, da kamnita polja še dopuščajo nekaj, Tisto pač!
Ta pesem me močno spominja na današnjo Adisino, zato je moj komentar podoben, pri obeh pa cenim moč (zastrtega) optimizma!

breza , popravi tole:

edine moje priče, ki vidi,
da izmed palca in kazalca, (da med palcem in kazalcem,)
ki mi bosta zrasla,

držim uzdo ukročenega konja,
s katerim bom preorala svoja
zapuščena, kamnita polja.

LP, Lidija