Hvala Ana,
Že brskam, meljem, žvečim, poslušam srce. :-) Saj veš.

Lepo nedeljo tudi tebi.

Silvy

Lahko sedaj komentar? :-)

Silvy

Hm, zdaj sem pozabila, kako je bilo prej - veter je odnesel in prebral, kar je pisalo tam. Zdi se mi, da si spremenila tudi prvi dve vrstici zadnje kitice?

Zdaj me zmoti vpletanje ljubezni - kot bralka doživljam pesem tako: govoriš o nekem pisanju, mene pravzparav "matra", kaj bi to bilo - tudi če je poslovilno pismo, ni nujno, da mi prineseš to na pladnju.

Poskusi ostati v tem koscu papirja, ki ga opisuješ (ne stopiti ven in vprašati kdo je raztrgal ... ali oddati sporočilo vetru) - mislim, da bi bila pesem močnejša, če bi znotraj opisovanja tega papirja našla nekaj, s čimer bi pokazala na tisti vredni in razpoznavni del, ki ta papir loči - in to kako! - od na primer obžganih koščkov starega dnevnega časopisa. TO naj na nek način sporoči ta košček sam (nimam pojma, kako!) in tako najbolj neposredno stopi do bralca, brez vpletanja posrednikov. No, to je res velik izziv. In upam, da sem sploh razumljiva?

Lp, Ana

Medtem sem dobila celo idejo, kako bi lahko pesem s tretjo kitico zaključila (seveda je to samo vaja;-) - morda se ne prilega tvojim pogledom. Torej:

Odgriznjeni smisel,
beseda s slovesom
na prhkem koščku,
obrobljen s kesom.

Gotovo boš našla še kaj boljšega.
Lep večer,
Ana