Ko pa ti krila zgorijo,
v svetlobi osame
naj jata te tvoja objame..
Življenje ne izbira sanj
pa vendar v tebi živijo.
pod stropom
deska čez ogledalo.
Pribita.
Od večera do svita.
Vseeno vidiš vse, obrazi ti sledijo.
Samota si ti.
V medčasju labirinta.
A rabiš ljudi
Brez njih ne bi pel, Poet.
Obrazi poti znano pusti. Krila v ljubezni večna. Samost večno mlada.
Vsi ljudje so vsak človek. Vsak človek so vsi ljudje. V osami se biseri, poje. Med ljudmi zapoje. Pel sem, pel bom. Resnil. Pesnil. Izresnil, peresnil. Ljudi ljubil, človeka rabil. Prejel pesem, glas, ki je jaz. Ki si ti. Ki je biser iz tebe same, iz osame.
Življenje poje za dlje, kot plujejo ladje potovanje za sanje.
Poet snubi cvet sanjav, beli svet daljav, ogledala neskončnih predstav.