Veseli me, da še nisi slišala te pesmi, saj se ti želel ta link podariti za rojstni dan
otanjoubi omedetou gozaimasu , haikei Sensei !!!
Najlepša hvala za vse Lidi K-a, čudovita učiteljica si tudi Vila A. se ti zahvaljuje …
… pravijo, ko je najlepše, se je treba posloviti, tudi jaz se bom, pa ne za vedno …
Z Vilo A. greva za nekaj časa v deželo Nikjer Nikoli obiskati Vilo Zvončico, tako sem srečen , ker ni umrla. Potem, ko sem napisal pesem Verjamem vate , moja Vila, je tudi Vila Zvončica začela okrevati; nato so pa še vse moje pesmi odletele k njej in jo zdravijo …
lep pozdrav tebi Sensei in vsem drugim koutei – san Odisej
Kraljica noči, 3
Božični večer je, želim si sneženja. Se riše zavesti obris in slutenja. Prestrašene ptice , mi misli sledijo, neznani usodi naproti letijo.
Umira mi upanje res na obroke ? Korakov odmevi mi odgovorijo, ko si med zidovi zaploskajo roke in vsi potolaženi zopet hitijo.
V temi pred mano se nekaj premakne. Odsevi plamena, roj senc se predrami. Podoba trepeče, za hip sij usahne, dekleta obraz , ki počiva na rami.
Pogled njen otožen mi dihanje vzame, spomin mi v duši spet ogenj zaneti. Glasu valovanje me reši omame : »Kupite vžigalice, luč naj vam sveti«.
Zazrem se v lik njen, izraža milino, lepoto iz raja, nebeško modrino. Je luna užaljena skrila svetlino, toplo sem začutil dekleta bližino.
V bližnjo kavarno na čaj jo povabim. Na licih rdečina, mi ona odkima. Ko grem, se obrnem, da je ne pozabim. Odtavam v Dramo, ki me ne zanima.
Topliti želim si te prste premrle, ko čakam, da duri se bodo odprle. Prižigam vžigalice, mine črnina, prikaže se Vila iz akvamarina.
Obraz njen je zame usodno privlačen, spomin na dekle je v mislih označen. Ko plamen vžigalice hitro zgoreva, stemni se, a upanje spet prekipeva.
Kako si želim jo resnično spoznati ! Nazaj se v dir kakor veter poženem. Kjer stala je Ona, je zdaj vonj zaznati, spominja na Iris in Mirto obenem.
Doživljam to igro kot v sanjah, odsotno. Igralkin obraz zdi se Njena podoba, ki se me s pogledom dotika slabotno. In solza spolzi mi do ustnice roba…
… Odidem ven. Nežno snežiti začenja, prav vse bo prekrila skrivnostna odeja. Tam gori na oknu cvetoča kakteja, zaslišim akord: Sumiregusa - Enya…