Odisej, kaj pa pomenita ta dva znakca v slovenščini??? Pa ne da hočeš povedat, da japonsko obvladaš, pri slov. zbornem pa... šepa...(pa še to ne, ti kr gre!)
Zakaj sta pa potemnila nekatere zloge? Imajo kakšen dodaten pomen v premetu ali kaj? Lp in srečno temno noč Odisej, hope
Lidija, hvala. Tile japonci pa res znajo vse umetnine skoraj. Imenitno se čuje SENSEI-Hope.
Ko bom v sanjah obiskala Japonsko in nikakor ne bom pozabila tam, kjer je polno bark ob vodi. Baje jih veliko živi kar tam. V sanjah potopisnih bom vse to skozi, lahko kočijaž se pelješ z mano v sanje. Nič hudega, samo vidi se tako, kot da je v resnici. Samo kartice pa ne morem poslat na tak način...
Ampak Odisej se neverjetno hiter uči za začetnika.
Učitelju in učencu slovenskega rodu na pesem.si ARIGATO GOZAIMAS(U) (prav al narobe, Lidija??)
Lidi K-a sem nekje zvohal , da ti je Japonska blizu :)
heh, na primer HAIKU, to je zame španska vas na Japonskem...
... ampak nikoli ne reci nikoli ... I'am growing
Hope, tiste odebelitve črk so povdarki v 3/4 taktu, no, v bistvu bi moral začeti vrstico s povdarjenim zlogom kot gre M-ta-ta, M-ta-ta in bi moralo biti v vrstici le 6 zlogov, tko mi je prišepnila Vila Glasbe ;)
pa naprej sedaj v novi raj :
V bliž-njo ka-var-no na čaj jo po-va-bim. Na li-cih rde-či-na, mi o-na od-ki-ma. Ko grem se o-br-nem, da je ne po-za-bim. Na-men-jen v Dra-mo, me več ne za-ni-ma.
To-pli-ti že-lim si te pr-ste pre-mr-le, ko ča-kam, da du-ri se bo-do od pr-le. Pri-ži-gam vži-ga-li-ce, mi-ne čr-ni-na, pri-ka-že se Vi-la iz a-kva-ma-ri-na.
O-braz mi-je njen res u-sod-no pri-vla-čen, spo-min na de-kle je v mis-lih oz-na-čen. Ko pla-men vži-ga-li-ce hi-tro zgo-re-va, ste-mni se, a u-pa-nje spet pre-ki-pe-va.
Še malo se te bom drznil citirati, moja ljuba Sensei:
" umetnost rimanja? no, meni se zdi to bolj obrt (skill), s treningom lahko postaneš dober rimar, pesnik pa ..."
tudi rezljanje lutk iz lesa je obrt, vendar je iz lesenega Ostržka postal pravi fant, je prišla Vila Akvamarina, Modra Vila in vse posula s čarobnim prahom, zame rimanje ni zgolj skill-dril, le spomni se na tisti stavek »Ku-pi-te vži-ga-li-ce, luč naj vam sve-ti«., brez učenja skill-dril morda ne bi prišel do tega novega spoznanja.
Odisej, na vsak način je nekaj res: več razmišljaš o pesnjenju kot jaz. Jaz kar tako, veš, bolj na prvo roko, butnem.
:)
Rimanje pa prinaša smisle takrat, ko ti rime same skačejo iz ust, ne, ko jih histerično iščeš.
Ah, kaj. Vsi se učimo. Nehamo, ko umremo. Nehamo se učit. Sorry, sem malo pogrebno razpoložena, mi je umrla prijateljica, zato se ne čudi, če je Kočijaž začasno zakopal optimizem. Ampak ne globoko.
Lidija PS: en izrek.
Življenje je močnejše od smrti. Dokler obstaja. Potem pa ... nam je itak vseeno.
Kako si želim res to dekle spoznati ! Nazaj me v dir spet požene kot veter. Kjer stala je Ona, se da vonj zaznati, je rože spomin, ki izginja v eter...
Doživljam to igro kar nekam odsotno. Igralke obraz je spet Njena podoba. Pogled njen me išče, dotakne slabotno, nasmeh svoj pripelje do ustnice roba.
Živjo Sensei, nova obleka za Kraljico noči 3 bo kmalu sešita, manjkata še dve kitici
zaenkrat zgleda takole:
Kraljica noči, 3
Božični večer je, želim si sneženja. Se riše zavesti obris in slutenja. Prestrašene ptice , mi misli sledijo, neznani usodi naproti letijo.
Umira mi upanje res na obroke ? Korakov odmevi mi odgovorijo, ko si med zidovi zaploskajo roke in vsi potolaženi zopet hitijo.
V temi pred mano se nekaj premakne. Odsevi plamena, roj senc se predrami. Podoba trepeče, za hip sij usahne, dekleta obraz , ki počiva na rami.
Pogled njen otožen mi dihanje vzame, spomin mi v duši spet ogenj zaneti. Glasu valovanje me reši omame : »Kupite vžigalice, luč naj vam sveti«.
Zazrem se v lik njen, izraža milino, lepoto iz raja, nebeško vrlino. Je luna užaljena skrila svetlino, lahko sem začutil dekleta bližino.
V bližnjo kavarno na čaj jo povabim. Na licih rdečina, mi ona odkima. Ko grem se obrnem, da je ne pozabim. Namenjen v Dramo, me več ne zanima.
Topliti želim si te prste premrle, ko čakam, da duri se bodo odprle. Prižigam vžigalice, mine črnina, prikaže se Vila iz akvamarina.
Obraz mi je njen res usodno privlačen, spomin na dekle je v mislih označen. Ko plamen vžigalice hitro zgoreva, stemni se, a upanje spet prekipeva.
Kako si želim res to dekle spoznati ! Nazaj me v dir spet požene kot veter. Kjer stala je Ona, se da vonj zaznati, je rože spomin, ki izginja v eter...
Doživljam to igro kar nekam odsotno. Igralke obraz je spet Njena podoba. Pogled njen me išče, dotakne slabotno, nasmeh svoj pripelje do ustnice roba.
Hm, Odisej, a me sprašuješ, če bi kaj popravila? Veš, da bi, ne morem iz svoje kože (sensei:))
Zazrem se v lik njen, izraža milino, lepoto iz raja, nebeško modrino. Je luna užaljena skrila svetlino, toplo sem začutil dekleta bližino.
(ker - kaj je nebeška vrlina?? meni ne pove nič ...in lahko sem začutil - to je nekako prelahko, premalo opisno)
V bližnjo kavarno na čaj jo povabim. Na licih rdečina, mi ona odkima. Ko grem, se obrnem, da je ne pozabim. (tukaj ti je manjkala vejica) Namenjen v Dramo, me več ne zanima.?????????
(če pa tole prebereš, se zdi, kot da bi izjavil, da te ONA več ne zanima, ne Drama) sam spremeni, da bo jasno ...
Obraz njen je zame usodno privlačen, spomin na dekle je v mislih označen. Ko plamen vžigalice hitro zgoreva, stemni se, a upanje spet prekipeva.
Kako si želim jo resnično spoznati ! Nazaj se v dir spet poženem kot veter. Kjer stala je Ona, je zdaj vonj zaznati, te rože dišava izginja v eter... (tukaj je čudno ...kaj to pomeni zate izginiti v eter?))
Doživljam to igro kot v sanjah, odsotno. Igralkin obraz zdi se Njena podoba. ki se me s pogledom dotika slabotno, nasmeh svoj pripelje do ustnice roba.
Tale zadnji stih sem kar podčrtala, najdi kaj primernejšega, meni se zdi malo "neroden", brez zamere ;)
Tko, zanimivo, všeč mi postaja pripived ...Le kako se bo odvila, pa samo še dve kitici imaš, si rekel?
Krasno , da tudi ti uživaš v poučevanju Sensei Lidi K-a :)))))
... kaj pa jaz vem koliko kitic bo še imela Kraljica noči ? Stara obleka Kraljice noči 3 jih ima 12. Pesmi imajo svoje življenje in nikoli ne veš kje se nehajo in v kaj se spremenijo.
Si bom vzel vikend, da bom predihal tvoja priporočila Sensei. Hvala za pomoč Lidija :)
Hope prav imaš, bolečina ostaja večna popotnica poeta, poetinje...
popravljeno … lepo je bilo, ko so priplavale čisto nove nianse, učenje je čudovito s teboj Sensei :)
Zazrem se v lik njen, izraža milino, lepoto iz raja, nebeško modrino. Je luna užaljena skrila svetlino, toplo sem začutil dekleta bližino.
V bližnjo kavarno na čaj jo povabim. Na licih rdečina, mi ona odkima. Ko grem, se obrnem, da je ne pozabim. Odtavam v Dramo, ki me ne zanima.
Topliti želim si te prste premrle, ko čakam, da duri se bodo odprle. Prižigam vžigalice, mine črnina, prikaže se Vila iz akvamarina.
Obraz njen je zame usodno privlačen, spomin na dekle je v mislih označen. Ko plamen vžigalice hitro zgoreva, stemni se, a upanje spet prekipeva.
Kako si želim jo resnično spoznati ! Nazaj se v dir kakor veter poženem. Kjer stala je Ona, je zdaj vonj zaznati, spominja na Iris in Mirto obenem.
Doživljam to igro kot v sanjah, odsotno. Igralkin obraz zdi se Njena podoba, ki se me s pogledom dotika slabotno. In solza spolzi mi do ustnice roba…
… sem ven šel in zunaj snežiti začenja, prav vse bo prekrila skrivnostna odeja. Tam gori na oknu cvetoča kakteja, * zaslišim akorde, zapela je Enya … **
* : verjetno je to Božična zvezda, eni izmed kaktej je pa menda tudi ime Kraljica noči
** : Enya je zapela pesem v japonščini - Sumiregusa
Mono no aware Murasakiiro no hana Haru no hana to Huyu mo koyuki Harahara
Sizenn no bi kana Midori no ha to Aki no iro
Kaze no koe Tori no saezuri Kanasii umi Yorokobi no umi Yama Koishi Ayamegusa
(Lyric written in Japanese)
English translation:
"Wild Violet"
The poignancy of things A purple flower The blossoms of spring And the light snow of winter How they fall
The beauty of nature A green leaf and Autumn colours
The voice of the wind The song of birds A sad sea A joyful sea Mountains Pebbles A wild iris
Lidija, če bi to bral,pa jokal in prebral, da potem tudi tega več ne bo treba, potem bi še volja do ihtenja minila. Tko imaš prav.
Odisej, samo nekaj malega besed danes v haikuju, pa je boljša ocena kot celi dve pesmi, ki imajo dosti več besed. Sem misla, da sem narobe videla...Kaj pa pust???
Odisej, ti si tak priden, vztrajen učenec. Če sem jaz tvoja sensei ;), si ti moj manadeshi まなでし
ali koutei. najljubši učenec.
pa ne zato, ker si me določil za učiteljico, ampak, ker sem vesela, da upoštevaš moje (nedodelane) predloge in jih potem sam izboljšaš. Prav zabavno je.
Tele Enyine v jap. še nisem slišala. Hvala za link. Ti moram povedat, prav razveselil si me! :))) Neverjeten si. Link je pristal v mojih zaznamkih. Prepričana sem, da bo pesem tudi naš Gregor G. rad poslušal.
O lepotnih popravkih pa tole:
Če greš sam parkrat skozi pesmico, boš tudi sam videl, kje se kaj boljšega odpre, saj je že sedaj dobro, pa vendar ...
Jaz bi zadnjo malo sfrizirala ;)
… sem ven šel in zunaj snežiti začenja, (Odidem ven. Nežno snežiti začenja)1 prav vse bo prekrila skrivnostna odeja. Tam gori na oknu cvetoča kakteja, * zaslišim akorde, zapela je Enya … ** (zaslišim akord: Sumiregusa - Enya.)2
1) a zakaj ta popravek? da se ven in zunaj ne ponavlja ... 2) tisto drugo pa ...hmm, zato, da imaš naslov te krasne skladbe vdelan v svojo pesem :)