Hvala, Gabriel.
Do tega zapisa v vezani obliki ne bi prišlo, ko ne bi mi trije s Hope začeli včeraj razpredati o tisti fatalki, pa tvoji
Nisi:
Nisi avtor
gabriel stormer, in se navsezadnje ujeli v mojo zgodbo.
Besedilo, iz katerega je vzeto (malce vezani formi prirejeno .. malce okleščeno) moje priznanje, je prozni tekst ob očitku, ki me je zaskelel globoko v srce in mi obležal še globlje v trebuhu / maternici, češ da invociram zlo.
Kako je bolelo, Gabriel, kako še vedno boli .. boli.
Ne opravičujem se z njim, a tekst sem napisala sebi v zagovor,
svetu v pojasnilo.
No, zdelo se mi je na mestu, da včerajšnjo debato "oplemenitim" oziroma zaključim kar s takšnole svojo zgodbo. Ki je, kot sam zaključuješ, pravzaprav
zgodba -
bolečina zgodbe vsakogar - le dejstva so nekoliko drugačna. Na koncu koncev pa svoja, edinstvena in kot taka poslana v matrico Univerzuma.
Romana.