Hvala za tako globoki analitični pregled pesmi, ki ni nič drugega kot resnica vsakega od nas, da bomo prešli tisto tanko črto med spoznanjem, da smo kot duša, ki je večna bili v telesu.Vrnitev v breztelesno stanje je normalni proces duše, ko se zopet vidi v vsej resničnosti božje resnice in takrat spozna kaj je naredila dobrega za svoj napredek ali nazadovanje.Zemlja je božji dar vsem nam, da se s svojo voljo enačimo kot da je vsak svoj Bog in tako živi s svojim htenjem.Razlike med nami so ogromne in to je prav, ker le tako lahko vsak najde svojo pot in talente skrite v sebi.Tisti, ki je v sebi čist je moder, kdo ni je samo nabiflan z nekim znanjem, ki ga s samohvalo nudi okolici in se šopiri z odnekod pridobljenim znanjem.Lepo bodi pozdravljena Tomi in hvala.

Tomi, lepo si to napisal. Tako umirjeno je bilo, potem pa se mi je zdelo že kar neki vrhunec pesmi v zvezi z lebdenjem, zato. No, edino fizično, ki se da videt sem včasih zmogla nad vodo, z dotikom gladine. Kot mrtvak. Na morju oz. v morju, nad gladino, malo dlje od obale, samo se zmatram, ker stati ni mogoče, ko je globina večja od višine mene. Takrat zajemam zrak...Delaš ti to kdaj???
Lep pozdrav v novem dnevu tomi,
hope

Velikokrat na morju, kjer je tudi gostejše in lažje ležiš na površini stegnjen in povsem razbremenjen. Lepi občutki takrat prevevajo v človeku.Lepo bodi pozdravljena, tomi