Verjetno utelešamo tudi scenarije, oziroma pesmi, ki se odvijajo
vzporedno z našimi dihanji-življenji. Navsezadnje pišemo ENO samo
pesem, zato so ključna vprašanja, kdaj bomo razumeli, kaj nam
življenja ponujajo, ali pa, zakaj sploh živimo.
ko bi vedel vse, kar bi bilo dobro, ko bi razumel tisto, kar se na pogled na vidi, ko bi znal občutit, potem bi vedel in znal, ko ne bi bežal v dvome lastnega straha neuspeha, ko bi vedel in kdaj boš se zavedal, da...
gabrijel, navidezno je drugi svet često, tisti pravi v občutku...
In Vida je zadela v terno. Ko bi vedel, kako boli!
Gabrijel, kaj če bi ti prišel do naše Lidije, če boš seveda prej zvedel kje je...in potem preko prenosnika poslal vajino skupno zadevo, da lahko vsi beremo???! Zato kar hrabro domu, naslov pa še po svoji želji..., pa ti oz. Vama lahko dam oceno, če mi bo všeč naslov in bo vsebina in rima prava... Pa ti veš, kje ima Lidija ključ od doma? Da ne ostaneš na mrazu zun...(se hecam, lahko pa da je res...).