Smer je, da smo na poti.

Pri sebi je cesta, ki zmoti.

Ne po pomoti.

Odprte oči, žarometi.

Vesolje soli.

Zasoli človek.



Iz vrst izvrstna pesem Zaraščene gmajne.


Svitov pogled sveti.



Poet

Hvala obema! Ja, Svitov pogled sveti, že dolgo in močno upam, da še dolgo bo! Sveti pa tudi tvoj pogled, dragi poet, sveti kratko, jasno,
odprtih oči, zato počistimo gmajne sproti, da se preveč ne zarastejo !
lp, adisa

Zaraščene gmajne, Adisa?
Tiste, po katerih smo včasih tavali, da smo iskali skrito srečo?

Če bi bilo bolj čutno, bolj z občutkom, potem bi v sreči lahko hodili in spoznavali gmajne in pisali srečne spomine. A ni žalostno, da se toliko "krvavi" in vse se že dolgo nazaj gleda samo še na...denar!

A ne da potem ni čudno, ko vidiš da to ni tisto, pa greš v tiste gmajne,
iskat nazaj tiste stezice, ki bi lahko nekdaj bile in bi še danes morda lahko vodile v skupno pot...

Od mene je D, sem pa brala malo večkrat, zato...
In dokler bo vse v moči in denarju ni za pričakovat kaj topline...
Zvončke se nabira s srcem, a ni tako, Adisa?

Lep večer in škratosladke sanje, adisa, od hope
Mala Mia že spi???

Ja, spi, pa škratki tudi in hvala Bogu, moje gmajne niso zaraščene, no, tu pa tam malo robide, pod njo pa zvončki in burja in skale -moj svet!
He,he, škratosladkedo........ sanje, kajne? Tebi pa čokoladne,bodi dobro!!!
lp,adisa