vse čestitke! Recital je izvrstno pripravljen, izraža ne le tvojo pesniško, temveč tudi 'glasbeno' nadarjenost oz. smisel za združevanje obojega, besede in zvočne podlage. Tako sam začetek in konec (zvoki metroja) kot vmesni zvoki, melodije, učinki pesmim dajo posebno, dodatno dimenzijo, jih napravijo še bolj sočne, udarne, prepričljive. Izbrala si imenitne pesmi, najbolj všeč sta mi bili Odaliska in prva, vse pa so krasno izzvenele. Torej - poleg vsega tudi odlično bereš, imaš glas radijske napovedovalke, mogoče se mi je dva- ali trikrat zazdelo, da premori niso bili čisto na mestu, sicer pa sem ob poslušanju uživala in dojemala pesmi na povsem drugačen način, kot sem ga navajena (večinoma je to dvodimenzionalna izkušnja :)).
Lepo je prebirati odzive o nečem, kar je pravzaprav moj "pesniško uglasbeni otrok"! V originalu je radijska igra dolga cca. 21 minut (takšna je bila objavljena v novembru na Radiu Maribor), v tokratnem Literarnem nokturnu pa sem imela na voljo le 10 min, zato sem jo razdelila v 2. dela. (obljubili so mi, da bodo predvajali tudi drugega! ;-))
Pesmi sem, kot že omenjeno, napisala, jih na tem portalu objavila (Čarobnost, Na jesen svojega leta, Drevored, Odaliska, Zgodba, Zmenki) in jih nato prebrala v cerkvici, nekega nedorečljivega popoldneva. S tem sem se soočila prvič in bilo je zelo zanimivo. Poslušati svoj glas.
Dokumentarni posnetek metroja je nastal ob naključnem obisku mesta Dunaja. Takrat se je rodil tudi naslov (metro je zame zvočno čutni čudež - opazovati gibajočo brezčasnost). V metroju bi lahko ostala za zmeraj, hahaha, srkala tisoč zgodb naekrat, noro!. TO JE eno samo pripovedovanje!
Vse sem posnela s profesionalno radijsko opremo, sama.;-) Prednost radijskega umetniškega ustvarjanja je, da lahko delaš sam, se odločaš in v razmišljanjih potuješ. Glasba je bila izbrana po dramaturškem premisleku in vsebinskih kriterijih. Ustvarja kontinuiteto v zvočni podobi in podpira novo nastalo zgodbo, stkano iz pripovedi v avtorski pisavi. S pomočjo računalniške montaže sem vse uredila in zmontirala. Tako je nastal moj radijski prvenec :-)
To je bil slasten projekt in neizmerno sem uživala. Kar nosilo se je na kup, vse kar je tako dolgo počivalo je bohotno priplesalo in me potegnilo v svoj čarobni vrtinec. Me veseli, da ste ga občutile, to je bil namen projekta. Čutiti.
Užitek, lebdenje, posebna nežnost. Segla si v moje miselne pečate, se ponovno pogrela v sivini mojih možganskih celic, ki zdaj kar špricajo od barv. Tvoje pesmi imajo TVOJOST - detajli, ki jih poveš na samosvoj način, metafore, ki so sveže, sočne in nenavadne ter primere - tako urbane kot neurbane - odstirajo v nas bogastvo. Zgodb, izkustva, občutij. Samo poslušati je treba - in se predati.
Hvala ti, da si nam omogočila, da te slišimo, kadar želimo.
Mateja, srčno rada bi te slišala, a si moram pri sinu izprositi:)))))) možnost, da lahko na njegovem računalniku poslušam in uživam. Na mojem računalniku so se naselili škratki, ukradli zvok in zato odvisna od sinove pripravljenosti:), upam, da se to zgodi že nocoj:)).