Forum

Svet raket (je rekel Poet)

Pozdravljen Poet, veš ta tvoja pesem je res ta prava, zna človeka strezniti in postaviti na realna tla, sem se malo sprehodil malo po portalu in veš ta je pravi biser. Se ukvarjamo s količino zlogov, z ocenami, konec koncev čakajo nekateri neko pohvalo, priznanje svoje nadarjenosti, jokamo nad "problemi" (ki si jih sami ustvarjamo, ona je šla, on je šel, druga 3 itd.) tisti otročiček tam, si želi le miru in varnosti - tisto, kar mi imamo vsak dan ... Mter smo se zdolgočasili.

Vsaka ti čast, čisti zadetek.

Goran (kmet po izobrazbi :)
 

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 01. 2009 ob 20:34

MOgoče smo res dolgočasi.
In mogoče bi morali nehat pisat pesmi o vsem, kar čutimo, ko na ekranu zagledamo razmesarjenega otroka.
Odtrgano nogo.
Mater brez upanja.
Šrapnel v očesu desetletnika
Punčko brez nogic
Kri.
dim, kri, rakete
Fosrorjev dim na ožgalinah.
Smrt osebno.
Norost pobesnelo osebno.
Sovraštvi iz prve roke.

Ne prenesem pogleda na otroka brez otroštva. Na otroke, ki se učijo sovraštva iz prve roke.
Ne morem ...

Morda bi morali ...

Kaj bi morali, Goran?


Kočijaž (kmet po srcu)

PS: Boleča pesem, Poet

Zastavica

1ko

1ko

Poslano:
18. 01. 2009 ob 20:57

Lidija, draga, nisi me razumela, sem le želel povedati, da, ko primerjam svoje tako rečene "bolečine" z očmi tega otroka, vse skupaj je res nič - kakor ti praviš - samo kič. In, če smo že v takšni prednosti pred njim, kar se tiče miru, bi mogoče bili lahko malo bolj veseli. To je moje doživetje po branju tej pesmi in to ne pomeni, da tudi Ti moreš čutiti enako, vsak ima svoj prag bolečine. Nobeden ne bo dobil več kot lahko prenese.

Sem pa drugače zelo navdušen nad tvojo poezijo, ker obvladaš rime kot jaz svoje kravice.

Želim vsem lep večer

Goran (kmet v srcu in v življenju:).

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 01. 2009 ob 21:11

O ja, sem te razumela, Goran in se čisto strinjam s tabo, da ne bo nesporazuma.


Lidija (kmetica po srcu, pesnica v želji in kočijaž v življenju :)

Zastavica

Silva Langenfus

Poslano:
18. 01. 2009 ob 21:52

Resnično je včasih kruto pomisliti, kako se mi ukvarjano s nekimi
problemčki, brezveznimi...Tudi jaz ne prenesem pogleda na umirajočega
otroka. Pa koliko jih je..sploh ne vemo za njih. Vsak košček kruha ki konča v smeteh bi pomagal preživeti vsaj enega izmed njih. Pa vendar.
Moramo živeti naprej. Lahko pa postanemo osveščeni. In naredimo kaj
za njih. Kar pa ne pomeni, da ne moremo pisati rim in pesniti. Tudi duša
potrebuje hrano.

Silvy (pa ni kmetica čeprav živi na kmetih :-))

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
18. 01. 2009 ob 21:59

Poet,
zajel si v par besed
ves nori svet.
Svet, v katerem kri
nenehno pušča sled.
Kdo, kje in kako
je v takem svetu
še lahko poet?

Svet raket avtor poet

Kerstin

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 01. 2009 ob 22:48

Všeč mi je, ker v pesmi ne pišeš samo o norosti, ampak za kontrast slikaš povsem običajno noč, ki so je deležni tako tisti, ki živijo v miru kot tudi tisti, ki jim drugi presekavajo življenja. Zato je pesem še močnejša. Čestitam,

Ana

Zastavica

ajda

Poslano:
19. 01. 2009 ob 15:17

Svet raket avtor poet

Dobro si to rekel, poet, čestitke ,ni kaj.

lp, ajda

Zastavica

poet

Poslano:
19. 01. 2009 ob 18:35

1ko, kočijaž, Silvy, Kerstin, Ana Porenta, ajda, Adisa, Hope in vsi na Pesem.si !

Z vsem mojim spoznanim, čutečim, povem.
Slednji izmed 15000 ( neznosno število ) otrok , ki dnevno ( ! ) umre,ker nima obroka hrane ZA preživetje, ne ve, da živimo in dopustimo. Prekleto, ukleto živimo. Živijo močni, katerim šumijo prsti pod palcem. Živijo, debelijo, skrbijo za tolst, obliko, lifting, life, jet set, sam sekret.

Otroci, otroci umirajo. Svet bodi z mirom odet. Ne dopusti lačna usta. Ne dovoli pogled lačnega, trpinčenega, ne dovoli !

Moje življenje, je vredno življenja mojih otrok, ako pomorem, pomagam.

Oči ugledajo oči ? Brez. Trpljenja na robu življenja.

Svet razodet ne dovoli otroku trpet.

Kaj atomska doba, napredek, uspeh, če ne vidiš človeka na tleh ????

Otrok je v srcu življenja. Otrok vstaja. Pogled. Igra. Nasmeh.

Hvala za čut prijatelji. Slišite smeh ? Otrok je v mojih očeh.

Andrej Poet

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
19. 01. 2009 ob 20:12

Ob tem sem se spomnila filma Otroci človeštva (Children of Men). Odlično ponazori, kakšen bi bil svet brez otrok.

Kerstin

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
19. 01. 2009 ob 20:40

Poet, vse drži, vsaka beseda in da je v začetku tretjega tisočletja
dosegla civilizacija takšno stopnjo in še vedno prihaja do tako težkih
stvari je HUDO hudo.
In kako se bodo gledali preko meje potem, ko bo tega konec in bodo
na eni strani sami otroci, pohabljeni, kaj se lahko da ali reče v zagovor, ko ne vidi, ne sliši, mu udi so raztrgani ali pa jih več ni...
hope

Zastavica

poet

Poslano:
19. 01. 2009 ob 20:45

Brez otrok ni svetlobe. Ne projekcije , ne platna. Režije.

Otrok je luč, ogledalo sveta.

Oglejmo si film brez konca, meja.

Objemimo otroka v sebi, ob sebi.

Dajmo pogled.

Brezupu up.

Soj zvezd.

Poet

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
19. 01. 2009 ob 20:55

Če je izvir začetek vsega,
Poet ti veš, daj Poet povej,
kdaj bo prišlo do civilizacije razuma?
hope

Zastavica

poet

Poslano:
19. 01. 2009 ob 21:26

Otroci niso spomin, so zgovorno vsem v opomin.

Slednji išče in išče, hoče odgovor.

Pesem, film, sled.

JE v tebi, v meni IZVIR.

Um je odgovor za človeštvo. Dejanja.

Razum je odgovor človeštva. Ne jenja vojna.

Odgovorni smo vsi.

Odgovor je. Premirje. Mir je.

Ni odgovora.

Dokler so priče neme. Otroci.

Objemi otroka, objemi.

Andrej Poet

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
19. 01. 2009 ob 22:01

in te male priče se nemo učijo sovraštva. začaran krog.
ko zrastejo, še prej,
ker so ubili otroka v njih,
ubijajo sami.

otrok, naj ti bo dopuščeno biti otrok.

Lidija

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
20. 01. 2009 ob 00:31

http://www.pesem.si/article.php?blog_id=553

So vidne in nevidne sledi.
Nevidne so ponavadi hujše.

Kerstin

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
20. 01. 2009 ob 06:10

Tisto nevidno je hujše, bolj boleče in skrito, da še ni ...hujše...
Ko radovednost pojenja, takrat tudi največjih zagovornikov morale več..ni.
A ni tako Kerstin?
Lepo jutro Kerstin,hope

Zastavica

poet

Poslano:
24. 01. 2009 ob 16:37

Zastavica

poet

Poslano:
11. 06. 2009 ob 17:34

Čeprav se nekatere rane ne celijo, naj vam cvetijo obrazi.

Politika je pokazala tudi svojo svetlo stran obraza.
link
http://www.rtvslo.si/svet/na-rehabilitaciji-v-sloveniji-21-palestinskih-otrok/205065

Otroci odrastite v malo boljši svet.

Poet

Zastavica

Komentiranje je zaprto!


Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!