Forum
- Datum objave:
16. 01. 2009 ob 08:21 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1
- Piše: IŽ-lev
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 522 krat
NIČ NI POKLONJENO - avtor tomi
NIČ NI POKLONJENO avtor
[url=http://www.pesem.si/clani.php
tomi, samo za začetek, za uverturo, je poklonjeno, nekaj pa le, začetek kot življenje, rojstvo je poklonjeno. To nam je vsem ne glede na karkoli skupnega.
Vse ostalo imaš prav, ti dam prav in lepo, opisal si veliko. Veš, samo človeški rod ima tako dobro razvite možgane, istočasno za preživetje fizično, pa tudi čustveno na drugi strani. Samo gorile imajo enako razvito kot mi. Napredek je prinesel marsikaj, tudi atomsko bombo in digitalo, robotizacijo in še dosti. A razmisli, kaj če bi vse kar zmore um usmerili samo v +, ne v minus, kako lepo bi to bilo. A ne bi bilo???
Čas je tihi veter, pride, prinese in odnese, sanje ki bi jih radi zadržali za vedno, nikoli izpustili niti za tren. In ko sanje izginjajo, potem začnejo solze na skrivaj teči iz oka.
Lepo si napisal tomi, veš. Od mene imaš deset.
Lepi, srečen dan tomi,
od hope
tomi, samo za začetek, za uverturo, je poklonjeno, nekaj pa le, začetek kot življenje, rojstvo je poklonjeno. To nam je vsem ne glede na karkoli skupnega.
Vse ostalo imaš prav, ti dam prav in lepo, opisal si veliko. Veš, samo človeški rod ima tako dobro razvite možgane, istočasno za preživetje fizično, pa tudi čustveno na drugi strani. Samo gorile imajo enako razvito kot mi. Napredek je prinesel marsikaj, tudi atomsko bombo in digitalo, robotizacijo in še dosti. A razmisli, kaj če bi vse kar zmore um usmerili samo v +, ne v minus, kako lepo bi to bilo. A ne bi bilo???
Čas je tihi veter, pride, prinese in odnese, sanje ki bi jih radi zadržali za vedno, nikoli izpustili niti za tren. In ko sanje izginjajo, potem začnejo solze na skrivaj teči iz oka.
Lepo si napisal tomi, veš. Od mene imaš deset.
Lepi, srečen dan tomi,
od hope
V vseh živih bitjih živi že od prvega poka življenje in to življenje živiš vse do današnjih dni.Mnoga so ga zapravila in so se materializirala recimo v kamen, čeprav je v njemu življenja ampak lastni okovi so ga otrdili. Duhovi v kamnu so trdi in močni. kar se vidi, če kresneš in iskra izleti.Vse materialno v vesolju čaka lastno spremembo in srečo imava, da naju lastna duša obuja in govori.Duhovno življenje je večnost, a telo je ostro kamenje, ki naju opominja, da je najina duša nemirna, ker nosi v sebi želenja, ki niso v skladu z duhom ki naju živi.Zato si vsak sam ustvarja pot in sopotnik je vedno takšen, ki spodbuja, da se skrito v človeku pokaže. Moramo se spoznati in se pohvaliti ali pograjati, le tako napredujemo s pomočjo telesa in uma. Hvala ti za pohvalo, ki mi je popestrila mišljenje, da vem, da mnogi in med njimi ti misliš enako.Lp Tomi
Komentiranje je zaprto!