Margareta, dobrodošla med nami.

Zadnje čase me delo zasipa, zato sem šele zdaj utegnila prebrskati komentarje in pesmi (vseh pač ne morem, ne utegnem prebrati, še dobro, da smo tri urednice!).

To je ena tistih pesmi, pri katerih je naslov skoraj že del pesmi, je njeno živo tkivo, brez njega bi bila suha, veliko manj izrazna, udarna. Res dober naslov; tale tema me privlači, ne vem, zakaj, preberi tole:
http://www.pesem.si/article.php?blog_id=7557

Sama pesem morda res ni nek izbruh novega, svežega, vendar pa že znane občutke kar dobro zajame. In tista podoba šopka mačic! To me je pa spravilo v solze.

In s tega vidika pesem na področju stika z bralcem, vnosa sodoživetja, spada za moj okus med najboljše.

Lep pozdrav!
Kerstin

P. s. Vprašanje za svita. V zgodovini nisem najboljša. Torej Srbi praznujejo poraz na Kosovem polju? So Srbi izgubili bitko proti Albancem (turkom?)? In če so, zakaj pa potem to praznujejo? Če je vprašanje malo bedasto, se opravičujem, rada bi slišala razlago tega paradoksa.

Tudi jaz se sprašujem zakaj praznujejo poraz. Balkanska mentaliteta
" slavi " žalost, jadikuje, " narica " in si tako daje duška. Da, car Lazar je bil tam poražen več kot 600 let od tega. Tudi znameniti govor Miloševiča je bil tam, na Gazimestanu, ko je zagotavljal, da nihče ne bo " tepel Srbov."
Toda srbi se tepejo sami. Njihov emblem: štirje C-eji, ki so cirilični S nekateri razlagajo takole: ko jim gre dobro: "samo sloga Srbe spašava",
ko pa jim gre slabo:" Srbin Srbina sikirom seče."
Bitko so izgubili proti Turkom - muslimanom.

Zdravo.

Ne vem če je to sploh mesto za zgodovinsko debato. Ampak par stvari lahko malo pojasnim. Na Kosovu polju (1389) nobena od dveh vojsk ni zmagala. Obe sta se vrnili iz boja brez konkretne zmage in konkretnega poraza. Oba cara sta na tem polju izgubila svoje življenje. Kakor je v tem trenutku Turčija imela več prebivalcev kot Srbija, so se hitreje opomogli in začeli počasi vdirati v Srbijo in širše. Tako da, Srbija ni padla pod Tursko okupacijo, takoj po boju (kar bi bilo jasno znamenje poraza) ampak šele v sredini 15 stoletja, in sicer leta 1459 (padcem Smedereva - torej 60 let pozneje) in to s podkupovanjem velmož in konstantnimi napadi z več številčno armado.

Torej, ne slavi se poraz na Kosovu polju, ampak je ta boj postal sinonim za svobodo in konstantna spodbuda (skozi ljudske pesmi od ust do ust, ki jih je zabeležil v 19 stoletju Vuk Stefanović Karadžić v znani Kosovski ciklus, zapisan v desetercu [deset zlogov) – kakor se tudi izvajal skozi stoletja) ljudi da zdržijo okupacijo in ne pozabijo kdo so bili in kaj lahko spet postanejo – svoboden narod, ki se sam odloča o svoji usodi – kakršna koli da je.

Kar se tiče slogana »Samo sloga Srbina spasava«, lahko opazimo (sicer ne veliko razliko med srbščino in hrvaščino) da je ta drugi slogan (ki ga jaz prvič v življenju slišim) napisan verjetno v hrvaščini. Mi pravilno kažemo sekira, v Dalmaciji (če se ne motim) pa kažejo sikira. Ne glede na to ga lahko razumem samo kot provokacijo - enako kot »Srbe na vrbe« in »Slovence u lance« (verige), ki so nastale pri naših sosedih, ter razen sovraštva ne spodbujajo kaj dosti drugega. In da se vrnem na slogan »Samo sloga Srbina spasava« - kateri je spet narejen kot spodbuda da se ne pozabi na čase ko so velmože s podkupovanjem dovolile Turkom da zavladajo na temi prostori.

Zdaj pa nazaj na pesništvo. Tudi mi poskušamo (v večini primerov – razen če pesmi niso same sebi namen) s pozitivnimi dejanji (beri z besedami) vzpodbuditi nas same in ljudi, ki nas berejo da sledijo pozitivne vrednote ali pa da opozorijo na stvari, ki bi jih lahko dosegli pa jih mogoče še nismo … etc. Torej podobno kot spominjanje na Boj na Kosovu – tukaj sami sebe spodbujamo in se nenehano spominjamo in bijemo boj za pozitivne vrednote, odgovornost, medsebojno spoštovanje, ljubezen … … …

LP BB

Moj oče je bil Srb in za slogane mi je on povedal, tako da so verodostojni,
moje neznanje razlik ali sikira ali sekira ne spremeni ničesar. Ne vem zakaj se praznuje ta datum, za katerega praviš da se ne. Brez pomena. Dokler bo plemenska zavest takšna kot je omejena, kakšnega presežnega vidika na problematiko ne bo možno pričakovati.
Trudim se, da ne bi " bil neke boje ", ampak spodbujal dobro voljo in pripravljenost za sporazumevanje.
Naj bo mir.

Verjetno je verodostojen, vprašanje je samo kdo in zakaj ga je nekdo omislil. Jaz tega drugega, nikoli nisem slišal.

Nisem rekel da se ne slavi. Ampak da se ne slavi poraz.

Beseda »boj« v tem primeru uporabljena kot simbol pozitivnih sprememb. Strinjam se da pa je spodbujanje bolj pozitivna beseda (če besedo »boj« vzamemo iz konteksta).

Torej, naj bo mir.

LP BB

Hvala za razumevanje, Branko.

Ni za kaj.

Ne vem če ste ali pa si zasledil, ampak lahko se bolj spoznamo na dogodku, ki ga pripravljam v četretek v KUD-u ob 21h v Ljubljani.

Več na forumu: BRANKO BAĆOVIĆ - retrospektivna razstava in literarni večer.

LP BB

Zasledil, vendar me ne bo,
čestitam ti za razstavo, z Besedo pa le ogrej prisotne.