Forum
- Datum objave:
11. 01. 2009 ob 22:48 - Spremljaj
- Število komentarjev: 8
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 596 krat
DEKLICA --Andrejka Jereb
deklica, deklica ... pod kolesi teptalca
in sem razmišljala ...v kaj se materi spremenijo te pore spomina?
kaj poslej sploh je njen spomin'
sploh še obstaja kaj?
karkoli?
... in ...ali mati to sploh lahko (fizično) preživi?
boleč utrinek, Andrejka.
Lidija
Izjemno!!
V upanju, Andrejka, da pore materinega spomina niso vtisnjene Vate.
Romana.
In včasih so.
Kerstin
Hvala vam za razumevanje.
Svetel dan, jasnih misli vam želim
Andrejka
Pesem me je vrnila v moj čas, ko bi tudi moja mati kmalu dihala skozi bridke pore spomina.
Nekako v odgovor izkušnje podajam svojo izkušnjo. S to razliko, da sem še vedno Tukaj in med Nami ...
Pesem nima umetniške vrednosti - jaz sama je ne zaznam. Pa vendar je pesem .. ena od pesmi, ki jih pišemo zase- zato, da nam uspe narediti korak bliže k sebi .. MORA.
Tvoja pesem, draga Andrejka, je daleč daleč nad tem (op. daleč presega vrstice moje, ki jo bom na forum postavila hip za tem, ko oddam tole pisemce Tebi.
Romana.
MORA ima umetniško vrednost.
Pa če jo občutim samo jaz (in gotovo še kdo na portalu, brez dvoma) potem jo ima.
Ima.
Lidija
Vsem mladim mamam , še posebno tebi, Darja želim , da si utrgate trenutke zase in za poglobitev v lastno duhovnost.
Prisrčna hvala, hčerka!
A
Komentiranje je zaprto!