zavedam se, da je tale pesem najbrž že komentirana, ampak sem jo
prebrala šele zdaj, ko je takole razgaljena na naslovnici. super!
Fantastično! Ostala sem brez besed! Sploh tiste mrtve ptice so me
pokopale, močno močno in pesniško brezhibno ... Bravo!
yoyoba
PSSSSSS: Če si v spleenu bil zmožen napisati tako zažigalnico, si
očitno močnejši od njega :-)))
hehehehe, yoyobka, ti si ena bolj hudih fac tule! hvala za čestitko in komentar in seveda, nedvomno sem močnejši od spleena, svetobolja in podobnih otožnosti ... v bistvu sem tak vesel ter neškodljiv človeček in lirski subjekt v mojih umotvorih nisem vedno jaz .. lepo nedeljo ti želim in hvala za mail.
to je super, da si omenil, da nisi vedno subjekt svojih pesmi ... Vedno bolj se ubadam z mislijo, da bi se skozi pesmi probala vživljat v razne osebnosti, ki me fascinirajo - ker najrajši pišem v prvi osebi! po eni strani pa me je strah (kaj bojo drugi rekl, hehe), da bi me potem kdo zamenjal s tistimi namišljenimi subjekti :-) Korajža - elementary, my dear Watson!
goveja?!? glede na fotke na facebooku prej nekako eterična, hudomušno angelska ... ;) meni dol visi, če sem v svojih pesmih sobjekt jaz ali pa kdo drug, ki me fascinira s svojo drugačnostjo, posebnostjo. če je ta posebnost zame fascinantna, stopim v njegove čevlje in pišem v prvi osebi, kot da sem on. pesem živi, čim je napisana, svoje življenje ne glede na to, ali gre v njej zame ali ne.