Lep, mikrokozmičen vpogled na " kraj dogajanja " nekje v gozdu (
misli ), se konča z " zadnjim izdihom ", kjer avtorica, čeprav
mlada, razmišlja o poslednjem dejanju inkarnacije,
čestitke, Andrejka
kaj ne bo ruša vsem nam poslednja mamica zemlja! Srečni bomo, če nas bo obdajal mir in nas bodo božali pogledi mimoidočih. V vmesnem času pa si pričarajmo še kakšno pesem! Vajine pohvale me prijetno žgečkajo. Pozdravčke A
Pod rušo ? Pod njo so shranjeni ostanki telesa, ki je gostilo dušo, obeležja pa hranijo zapis in spomin o tem dogodku, smo kaj več, kot pa " mir pod zemljo ." Ampak to je pa že drugo vprašanje, kaj in kako kdo misli o tem.
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!