Bralcu avtor J.M. -- pisar

Pozdravljen med nami, J. M. - tvoje pesmi komunicirajo z nami. V njih nas nagovarjaš, sprašuješ, se s seboj in nami pogovarjaš, razglabljaš in peniš - to je odlično izhodišče. Tako kot pri Bralcu, tudi BLog avtor J.M. -- pisar in Kaj pa ti praviš? avtor J.M. -- pisar.

No, tvoje pesmi imajo poleg komunikativnosti tudi ritem in zanimive besedne zveze, sveže poglede, kritični naboj in udarnost. Zato bi ti rada sporočila nekaj osnovnih "fint".

Čeprav pišeš v neki mešanici starinskih (pogojno rečeno Prešernovskih) izrazov in repovskih besedil, pa bi bilo dobro, da se odločiš za ENOTEN jezik - na primer, da ne boš upošteval slovničnih pravil ali pa da jih boš - da boš pisal z ločili ali pa da jih boš izpuščal. Zelo moti na primer, če pišeš ne bo skupaj ali pa bol namesto bolj - skratka, klasične slovnične napake. Huje je seveda, če zamenjaš npr. slab ali slap - pa bralec iz konteksta ne more vedeti, kaj si mislil :-))

No, naj povem s primerom, v tvoji pesmi Kaj pa ti praviš? so mi všeč tile deli - jaz sem se odločila, da jih prepišem z ločili in slovnično pravilno (seveda se ti lahko odločiš drugače).

Zakaj pesem, če ni lepa,
slabo dobi oceno?
To pod nogami težko je poleno.

Zakaj vam sedejo le lepotije?

Pa kaj pazil boš na črke,
in zakaj več veljaš, če imaš brke?

Kaj res otrok ne morete poslušat?
Zato eden za drugim jenjajo poskušat.

Pa kaj velike črke,
zlodi naj jih vzame,
naj lucifer tacajt zavrti reklame,
naj hudič iz mojih pesmi
polovi vse tiskarske škrate.


Ko ji na prste stopiš
ti bol zameri soplesalka,
al` bol ti ob ponovljeni rimi
zamerila bo bralka.


Ta pesem ni za dobre ocene,
ta pesem bila je za dušo,
da sem si jo olajšal,
saj do sedaj tam imel sem sušo.

Ko berem te tvoje domislice, ki so sveže in lepe, bi jim prav privoščila, da pesmim, ko jih napišeš, privoščiš malo počitka in potem naporen maraton po slovničnih pravilih (mislim, da imaš to znanje - glede na leta - kar sveže, le uporabiti ga še moraš), pa da jih prebereš na različne načine: kot nekdo, ki pesmi nikoli še ni videl; kot izvedenec za logiko (če ima štreno - pa ta štrena začetek in konec, ali je pretrgana?) itd.

Aha, samo še to: bol v predzadnji kitici razumem kot bolečino in ne kot primernik od več - torej bolj. TO se mi zdi tako lepo povedano - punce so zahtevne - če z njimi plešeš, jih fizično boli, ko jim stopiš na prste, če pa jim pišeš pesmi, jih pa boli posluh, če zaškripajo rime (ali se ponavljajo).

Želim ti še veliko navdiha in poguma, da svoje pesmi dodelaš, ker v sebi nosijo zanimiva sporočila.
Seveda sta mi najbolj dala misliti verza:

"Kaj res otrok ne morete poslušat?
Zato eden po eden jenjajo poskušat."

Ker nočemo, da je tako, sem ti tudi vse tole zapisala - in z veseljem ti odgovorim tudi preko mejla [email protected] - tudi če bi se rad pred objavo posvetoval.

Lp,
Ana