Ko je pesnik tudi slikar " se zlije mir ozadja z likom v sožitje,
ki na ustnicah usiha, ker odhajam - z luninim dotikom " iz galerije
spoznanj in pesem poje z mojimi koraki v vsakdan,
čestitke, Dani, tudi to delo je odlično, vsaj kar se mene tiče.
Tudi mene. Tko malo se mi zdi, kot bi po tistem razkošnem kriku bili tole eni taki odjeki, pa ne bledi, ampak še bolj navzoči na eni bolj meta-ravni :-) A sem sploh kej povedala :-))))
Jaja, sem dobila! Eden, ki sem ga napisala kot poskus takoj po tistem, ko sem prebrala, se je celo znašel med podčrtankami :-) - čeprav se meni osebno sicer ne zdi najboljši ... Pa dobro, sem pač presenečena ... Če pa te zanima, je en moj prijatelj skopiral nekaj odlomkov iz angleškega prevoda teorije japonske poezije - se mi zdi, da so mogoče malo bolj "klasični", ampak lahko ti pošljem za primerjavo ...