Kerstin, nedvomno :)! Ti odgovorim kar v imenu vseh treh. Ampak vem, da se bosta oglasila tudi Branko in Neda. Joj, zdaj se kar malo pokroviteljsko vedem, se mi zdi ... Nekako tako to gre: tam, kjer smo zastopani vsi trije, se trudimo tudi vsi trije prisostvovati. Nekako skrbimo za to, da lahko drug drugemu pomagamo ... četudi mene od njiju dveh loči kar nekaj deset kilometrov ...
No, kakor koli, naša zgodba skupnih pesniških osvajanj je lepa, pisana, zanimiva in spontana - združuje nas prijateljstvo, ki je šlo po poti poezije. Pa naj še Nedi in Branku dopustim malo zadihati s svojima komentarjema :).
Bila sem v polni galeriji, Brankova razstava je odprla vrata KUDa France Prešeren v novi sezoni. Fotografije so se nizale po sporočilnosti in s postavitvijo od drznejših, bolj grafično obdelanih, vizualno močnih, tudi popisanih z besedami v spodnjem prostoru, so v zgornjem prostoru izgubile barve in besede, so pa zato bolj - erotične.
Predvsem pa me je presenetila Brankova poezija - skozi njegovo in Nedino interpretacijo in glasbeno spremljavo je dobila obleko, v kateri se je počutila samozavestno, domače in odprto. Misli so dobile povsem druge dimenzije, ko sta jih podčrtala didžiridu in drumlica z votlostjo, s tresavico, z ujcki - skratka, povsem nekaj drugega, kot če berem črke. Seveda nas je vse očarala Nizozemka, Muza - kako zanimivo je bilo potem slišati isto pesem v povsem drugačni Romanini interpretaciji.
Kar se tiče psihofotografik si jih seveda lahko pogledate še cel mesec, če greste v KUDa. Ja, Kerstin, se strinjam, kar se tiče pesem.si-jevskih srečanj - gotovo bomo kdaj trčili tudi skupaj.
Branko, na še veliko žive poezije! Če boš objavljal kako galerijo z dogodka, pa le prilepi link ;-)
No kot se vidi že iz napisanega, Brankov večer je bil zanimiv in zelo pester kar pomeni simpatičen in zelo pester kot vsak njegov večer. Posebej, če ga še mi okrasimo, kaj ne Romana, pa še Astrid, z nami :-). In seveda, moški del začimbe je dal svojo aromo s eksotično glasbo. Ana, super da si prišla, lepo te je bilo imeti tam… tako si izžarevala posebno energijo, da si zelo izstopala iz množice. Komaj čakam spet kakšen nastop, ker tam se vsi zelo dobro počutimo vsi. Z nami je itak vedno lepo. (Ni fraza, resnica je! :-))
Še enkrat hvala vsem za lep večer, posebej Astrid, Nedi in Romani. Seveda hvala Mitji (recitacije), Nenadu, ker mi je pomagal pri scenografiji in scenosledu, Robertu na kitari in drumlicah, Tomažu na didžeriduju, ter seveda Zoranu na kitarski spremljavi v zadnja dva bolj songovska komada.
Hja, Branko ;), saj nisem napisala nekaj sto kilometrov, ampak nekaj deset hahahahaha ... Ja, veš, od mojega izhodišča, pa do table Ljubljana, me loči natanko 61 kilometrov. Če naj jih zmanjšam, to pomeni, da se ali vidva z Nedo preselita v moje kraje ;) (seveda NEMOGOČE) ali pa da sama pridem ponovno v Ljubljano. A to, dvomim dvomim, da še kdaj storim. Raje prihajam, odhajam, kot pa v Ljubljani živim - kljub vsemu kulturnemu utripu, kljub mojemu sidrišču tudi tam.
Ampak zašla sem s teme poezije, in to ne gre v kontekst tehle debat. Sama v bližnji prihodnosti ne pripravljam v Kočevju ničesar, ko pa bom, bosta, kot se mi dozdeva, ponovno vidva z Nedo gosta večera.
Pozdravček.
p.s. Ana, sem se nameravala s kakšno besedico oglasiti posebej tudi tebi, a sem bila toliko prevzeta s tvojo blagostjo, da tega preprosto nisem mogla otrditi v besedah.
Bom izlagal na skupinski razstavi 08.02.2009 v galeriji Mikado. Ljubljana (Slovenska 6 - foaje levo), ampak samo bom dal dve psihofotorafiki in verjetno ne bom recitiral :)
Ana mi je ankrat napisla da bi rada da dam eno pesem v nizozemščini. In sem tole. UJEMI ME ... avtor Branko Baćović
Pa relativno enostavo. Ko to začutiš. Začutil pa sem ko sem spoznal mojo sedanjo punco. Nekaj se „premaknilo“ in to je bilo to. Prvi dan sam napisal 6 pesmi in potem je „zgrmelo“. Sicer pa pesmi govorijo bolj kot ne o sprejemanju odgovornosti za svoje lastno življenje, mišljenje itn. Tako da ni samo erotika haha.
Hvala Branko za iskren odgovor. Nisem čisto vprašala na pravi način. Erotika kot dovzetnost za marsikaj, tudi bolj žive oči in celo telo. A v kolikor je tako, kako dolgo potem to traja? Namreč pri moškemu pravijo, da je vse drugače. Če pa se nekdo s tem ukvarja in ti se, prav dosti vložiš slikovnega materiala, pesmi, vendar si se kdaj ukvarjal z analizo vsebine. V kolikor, potem je v tem mnogo več kot samo utrinki. Namreč, vsi smo "međžu zvijezdicama", samo kako dolgo pa??? Lep večer Branko, hope
Pa mislim da sem že prej delno odgovoril. Knjiga v globalu govori o sprejemanju odgovornosti za svoje življenje, mišljenje, čutenje. Ker brez tega ni možen kvaliteten odnos z drugim bitjem. Govori o pozitivnih vrednotah. Erotika je bila samo kot jezik, oziroma začimba s katero sem pobarval to temo – sprejemanja odgovornosti skozi pozitivne vrednote. Skoraj vsak stavek ima več smisla.
Recimo ujemi me kot divjo žival … lahko tolmačimo da je to seksualni akt, lahko tudi vapaj / klik duše po spremembah (ki niso vedno lahke – ker je naš ego snažen nasprotnik). Dlaka je lahko nekaj starega, nekaj živalskega. Ko gremo čez, ko se osvobodimo starih napačnih vzorcev … potem je vse lepše, milo in lepo – z eno besedo – nepozabno.
In ta »borba« traja vsak dan, vsak sekund – non-stop.
Tako da tukaj ni govora o zvezdah in (7 ali pa 9) oblaku, po katerem lebdiš. To je pot, ki iziskuje / zahteva veliko truda, pozornosti, usklajevanja … in smo jo deležni (kakor kdo se je lotil) vsak dan.
Tako da pot razvoja traja celo življenje in potem tudi naprej.