NE BERI MOJIH PESMI avtor
breza
Najprej dobrodošla na našem portalu!
(Naj mi ob tem ne zamerijo vsi tisti novi člani portala, ki jim
nisem posebej izrazila dobrodošlice. "Imam vas v vidu" (ali "na
muhi", he he), in ko me bo kakšna pesem dovolj požgečkala, bomo
rekli besedo, dve. Sicer pa nas je tukaj toliko, da opažam, da tudi
marsikateri redni člani, ki so tukaj že "stare sablje", solidno in
prisrčno pozdravljajo novince.)
V to pesem sem skratka kar padla, napisana je v čudovitem toku
zavesti, ki drsi kot silovit, a hkrati nekako mehak, šušteč slap.
Bogate primerjave, enostavno, a udarno in močno sporočilo.
Super.
Spotaknila pa me je zadnja kitica, in to dvakrat. Prvič slovnično,
ah, spet ta nesrečni rodilnik :)):
če nikdar nisi
v poznih urah vračal pobeglo
regratovo seme
>> če nikdar nisi v poznih urah vračal pobeglega regratovega
semena
Drugič pa me je zbodla skladenjska sestava, učinek, ki je nekako
zvodenel, tukaj:
kjer zvezde ne zavračajo nič, kar je
iz njihovega drobovja. Ne beri… če nisi,
če že niti s slutnjo ne moreš priti,
ne beri... pusti.
Predlagala bi takole:
kjer zvezde ne zavračajo, kar pride
iz njihovega drobovja. Ne beri ... če nisi,
če niti s slutnjo ne moreš priti. (izpust besedice "že")
Pusti.
Prva sprememba, pri zvezdah, doseže večjo jedrnatost, kompaktnost
povedi in sporočila, se ti ne zdi? Podobno je z drugo - na koncu se
pesem hoče nekako razdrobiti, k čemur pripomorejo tudi tripičja in
pa to ponavljanje "ne beri".
To je pač predlog, nikomur ne vsiljujem pesniškega izraza, imam še
z brušenjem svojega dovolj problemov :). Tvoj je dober, zato ni
bilo težko dodati še kakšnih fines. Odločitev o upoštevanju le-teh
pa je seveda tvoja.
Še to: tripičje je nestično ločilo, kar pomeni, da mora med njim in
besedo stati presledek. Ne gre le za suho pravilo, temveč tudi za
sočnejše branje. :))
Lep pozdrav!
Kerstin