Obup, še dobro, da lahko napišeš pesem, poveš kaj te pekli, upam,
da ne misliš resno, smrti se bojimo, prav zato, da se ne bi
prepogosto zatekali k njej, saj itak pride, ko se nam pesek
izteče,
melodija...naj ostane kot literarni poizkus.
melodija, meeeelooodiiiija, melodija... lepo si napisala, jaz vidim v tem odločitev, da ne boš več živela po starem, boš obrnila neko stran in šla naprej, v tej pesmi čutim močno žensko, katera se ne boji prav ničesar in je sposobna se protistaviti vsakdanji rutini... Dneve so takšne in drugačne, enkrat smo gor enkrat pa na tleh, včasih tudi "v kleti ukleti", sončni žarek pa tudi čez majhno špranjico ti posije :), najboljša zmaga je zmaga, ko si sama znaš se znajti sama. Ženska si in zato si močna.
Veš, jutri bo nov dan! lep in soncem obsijan, pomisli zdaj, če te ni v njem, brez Melodije bo prazen ptičji spev, saj ne veš kaj ti bo jutro prineslo, enkrat vse tvoje skrbi bo odneslo, in prav drugače boš pogledala ta svet, tudi v težkih trenutkih se splača živet.
Jaz pa čutim v pesmi bolečo resnico mnogih žena in mater, vendar smo dolžne sebi, otrokom in Bogu, katerikoli to je, puliti ta hudičev plevel, ki nas prerašča kot bršljan. Včasih se izrije lažje, včasih težje, kakšen se sploh ne, vendar redčimo, počasi... in delamo prostor svetlobi in močnejši rasti nas samih. Pod plazom besed je pesem, ki je nastala v stiski , podobni tvoji, oziroma je hvaležen odziv na besede, ki pa morajo biti včasih tudi trde in boleče, da nas osvestijo. In besede se srečajo, čeprav na gmajni, v trnju in med ostrico, zato piši, piši ! Ženske se ne vdamo kar tako, čeprav na zunaj to kažemo. Ni v moji navadi, da se razpišem, a čutila sem, da ti moram to povedati. Lep dan želim, pozdrav adisa.
rešitev za svoje čustvene rane si že pokazala v svoji pesmi Sreča, ti jo prilepim na to stran, da se je boš spomnila tiste dni, ko gre vse narobe.
Predvsem pa potrebuješ nekoga za pogovor, na štiri oči, ne virtualno kot je tukaj, saj vendar moraš imeti kakšno zaupno prijateljico, ki ji ni odveč gledati tudi solze , ki morajo priti na dan.
Če pa bosta s prijateljico ugotovili, da nikakor ne moreš iz težkih čustev in črnih misli, potem pojdita skupaj v zdravstveno ustanovo, tam ti bodo svetovali naprej in pomagali, zaupaj !
Lahko tudi meni pišeš na moj mail .
Očitno pa potrebuješ tudi zelo konkretno pomoč, morda si mati samohranilka, si se obrnila na državne in privat institucije za pomoč ljudem v stiski (npr.: Center za socialno delo, …). Če si in ni bilo pravega odziva pa piši upravniku tega portala in po mojem ti bomo vsi pišoči in beroči, po svojih finančnih zmožnostih , pomagali.
Sreča Oh, kako sem danes srečna... srečna, da lahko pesmi pišem... ker lahko z njimi vse izbrišem... izbrišem jok in bolečino... v svoje srce prikličem mir...tišino... Hvaležna sem Bogu za resnični dar... nima ga vsakdo...zanj moraš biti izbran .... Res sem vesela in spet se smejim ... svoje življenje resnično živim...
Snežinka Hvala ti...res bi rada obrnila neko stran, ampak se ne morem premakniti. Kot da sem hroma. Vsak dan molim za priložnost. Hvala za tolažbo. Objemam te.
boli, res boli....ampak nisem pa komu to dolžna...res ne ... najmanj pa sebi...koliko vsega je že bilo.... hvala za tople besede, hvala, ker si prebrala pesem.