Na zavesi snežink vidim Tvoj obris avtor Odisej

Ko prebiram tvojo poezijo Odisej, je med njimi vzporednica, ki ji znova in znova dopuščaš privreti na plan ne v drobnem izvijajočem se potočku, ampak gejzirju, ki bruha in njegova bližina zaboli od vročine. Upam, da tvoja Helena bere te pesmi in ti diha dih muze, da ni le hrepenenje in bol tisto, kar te navdaja. Je pa dobro brati takšne pesmi izpod prstov moške osebe, ki zna in ga ni sram priznati, da v kotičkih njegovih oči zaskeli solza in se potočkasto zlije v dlan, kapljica po kapljici ... Morda ima marsikateri moški obdobje, kot ga zlivaš v poeziji ti, a ne prizna, morda so od marsikoga oči ledeno hladne, ker skriva v sebi bolečino, ki jo je zakopal globoko v globine duše in ne dopusti taliti v objemu nekoga, ki mu želi, da se v očeh zalesketajo biseri ...

lp, ajda