Tomi, tu se je vmešal nekdo, ki je morda predvidljiv in stegnil svoj jezik in se veselo mastil z njima, ja, žabe nimajo milosti:)). Je pa seveda tudi v življenju tako, da sreča, ki jo nimaš, kaj hitro prebudi zavist, ljubosumje in hote ali nehote uniči srečo. Nikoli se ne ve.
Hope, dober občutek do mljask:)), če seveda razmišljanje o žuželkah, drugače pa, k sreči, ni nič določenega, vse je v kolesju življenja, enim dano več, drugim manj, tako je in pika:).
Predraga Hope, tam pod neskončno si zapisala, Ajda je pa jezna in spomnila sem se ene pesmice Mojca je pa jezna, jezna, jezna:). Ne ne, Mojca ni jezna, ne vem zakaj si tako zaključila. Tvojega komentarja nisem videla in mislim, da sem dokaj pridna, kar se tiče odgovarjanja na komentarje, se pa tudi zgodi, da na nadaljevanje komentarjev ne napišem odgovora. Očitno si misila, na, zdaj je pa nekaj ježeva, pa ne odgovori.
ajda, meni ni vseeno, tudi če po pomoti (pa res ne vem, čemu včasih tako drvim, da prej niti ne pogledam...), pa mi ni bilo jasno, pesmi prelepe, nežne, sama se učim od tebe in drugih, pa mi zato ni vseeno. Ampak sta povezana haikuja, tega še sama nisem nikdar pisala, lepo ti je uspelo. Se oproščam... Lep topel dan v srčku, veš ajda, od hope
ja, morda si prezrla komentar, ko sem zapisala tomiju in tudi tebi v istem okenčku:). No, ni panike. Nič se ne rabiš oproščati, ni se niti za kaj oproščati, vse je tako kot mora biti. Hvala za želje, tiste o toploti v srčku:).