Svet odprt je,
kot na dlani,
svetli so pristani.
Poet ostaneš
mrvica v pesmi
na strani
prepoznani.
Zaskorjena.
Medeno je
živeti odkrito.
Tvoji pogledi,
sinja snidenja,
obzorja !

Poet

Vse skupaj me malo spomni na Prešernove verze
"Slep je, kdor se s petjem vkvarja,
Kranjec moj mu osle kaže,
pevcu vedno sreča laže,
on živi, umrje brez dnarja."
Sicer pa je tvoja pesem izpiljena do potankosti;) lp

V tejli tvoji se pa lahko najde prav vsak izmed nas. Čestitam Kerstin za tole "himno" poetom ;).

Lp Nuška

Se smem pridružiti še jaz? Ja, to le pa Kerstin, ti znaš, bi rekla hope. Čestitam!
lp, adisa

Kerstin, tole kar si napisala sem ocenila kot ponavadi, so odkrite, zelo kvalitetne pesmi. adisa ima prav, tudi njene so izredno lepe, toplota človeške preprostosti, odkritosti veje iz njih, kot tople besede.

Tema je zanimiva, sploh ker je tu portal kjer se pesmi pišejo, ocenjujejo, med drugim se tudi odkriva pravi obraz poeta v tem, včasih še bolj kot v ocenjenih pesmi (ne glede na višino!).
V osnovi noben resnični, pravi poet ni grebator in ni mu smisel sveta izničenje besed drugih, pač pa zre vase, piše o svojih občutkih, često o bolečini. Posledično (in v mnogih praksah je tako!) je zelo reven, skoraj nič ali zelo malo vreden, tudi za majhnega človeka. Pravi poet ne sprejema grupiranja in ne stoji enkrat ne eni, drugič na drugi strani, ker tega ni potrebno, ker zagovarja oz. piše o svojem svetu bivanja. Vsa tangiranja v minus smislu pa so tisto, kar je pot do "navideznega poeta", ki mu v duši ni dano...
Pišeš Kerstin in berem, koga pa briga če je in kdaj je izšla tvoja knjiga...
Pa imaš prav, nihče od pravih poetov se kaj takega ne bo spraševal in iz tega delal velik problem, svoj. Sicer pa, 500 let je minilo, pa še do zdaj komaj da se zavemo, da je le Primož Trubar prevedel prvo knjigo v slovenščini. Koga pa briga???!!! (in napisano daje veliko vprašanj...samo da mi ne bi pisali slovensko in morda se niti pogovarjali več ne bi...morda pa je materin jezik le nekaj vreden???).
In seveda, težko je biti slovenec, še bolj pa ...fini...
In tu pride do grupiranja...
V smislu širše in globlje razgledanosti upam, da boš to, kar sem ti napisala Kerstin (zaradi cenjenja, ne kontra) vzela kot dobro, ker samo tako je mišljeno, drugače nima smisla...
Vse dobro Kerstin, od hope

@ Kočijaž:
Naj mine tisoč let,
naj drugim vse "dol visi",
naj bo še tako brezbrižen svet,
večno spraševala bom: ZAKAJ? Pa ti? :)

@ Poet: Napisal si prekrasen odgovor, ki ga še in še prebiram. Zaradi takih misli vidim svetove, ki so tudi svetli. Hvala!

@ Jasna: Prav zares, čeprav slučajno! Kadar me kdo vpraša kaj v smislu: "Še pišeš pesmi? Kaj objavljaš? Se da s tem kaj zaslužiti?", vedno odgovorim: "Saj veš tisto: pevcu vedno sreča laže." Seveda pa vemo, da "nije sreća para puna vreća".
Dejstvo pa je, da se je (tudi ali morda predvsem) zaradi literarne umetnosti, zaradi k n j i g e, slovenski jezik razvil iz jezika tlačanov in hlapcev v nekaj več. Da je besedna umetnost postavila Slovence ob bok največjim narodom že v času, ko smo lahko o kakšni svoji državi samo sanjali.

@ Nuška: Me veseli, da si pesem tako začutila. Ja, verjetno ali kar gotovo se je vsak od nas vsaj enkrat srečal s tistim - "A pesnik si??? A pesmi pišeš???" - z glasom, kot bi dejal: "A meglo štrikaš? A travo slišiš rasti?" :))
Poleg tega pa nisem ne prva ne zadnja, ki je ugotovila, da je za umetnike, zlasti literarne, značilno, da so skregani z vsakim smislom za posel in trženje (samih sebe). Seveda obstajajo vedno in povsod tudi izjeme. In tisti srečneži, ki si lahko privoščijo agenta.

@ Adisa, hvala!

@ Hope, tvojega komentarja kljub večkratnemu branju nisem docela razumela. No, nič za to. Z marsičim, kar si zapisala, se strinjam. Glede vprašanja "Koga briga, če in kdaj je izšla tvoja knjiga?", ki si ga umestila med pesnike, pa bi rekla takole: Popolno brezbrižje do literature ponavadi prihaja s strani "ne-umetnikov". S strani ljudi, ki jim je vse drugo pomembnejše od (literarne) umetnosti. Sama sem to izkusila na lastni koži, ko je izšla knjiga mojih pravljic. Ljudje, ki naj bi bili moji prijatelji, so bili (nekateri!) do tega povsem brezbrižni. Še mlačne besedice "Čestitam" ali "Fino" ipd. niso spravili iz sebe. "Aja?" - in že smo presedlali na drugo temo. Je pač tako. Eno je, da nimaš posluha za umetnost. Netaktnost pa je povsem druga stvar. A kaj danes še pomeni etika, olika, takt, osnovna spodobnost? Manj kot nič. Vse je zreducirano na, kot sem se izrazila v pesmi, "zbiranje kovancev". In pa seveda, ne pozabimo, na seks. Denar in seks (ter seveda moč/oblast, ki jo oba lahko prinašata, čeprav mnogokrat le navidezno) sta današnje gonilo sveta. Vse ostalo je "balast".

Če pa vprašanje umestimo med same pesnike, pa gre že za druge zadeve. Tu se seveda lahko pojavi zavist. Tudi pesnik je človek in krvav pod kožo. Seveda je čudovito, če je toliko zrel, da čuti le veselje, da je še ena besedna stvaritev prišla na plan. Morda je tudi zares tako zaverovan v svoj svet, da je do takih stvari brezbrižen. Vendar pa sem v pesmi hotela orisati ta nepremostljiv prepad med umetniki in "ne-umetniki", med tistimi, ki se ženejo za denarjem, in tistimi, ki tega ne znajo in nočejo početi, ampak vidijo smisel življenja v čem drugem, ne v vreči zlata.

Na še mnogo mrvic, ovinkov in udiranja v globine, ki presegajo ploskost materializma!

Kerstin