Forum
- Datum objave:
23. 12. 2008 ob 22:38 - Spremljaj
- Število komentarjev: 15
- Piše: IŽ-lev
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 872 krat
Tiho tih - poet
Dober večer poet, lepo je brati ko spet napišeš v najbolj tihi tišini kar je mogoče, da se še vedno nekje nekdo sliši.
Tiho tih pomeni umirjeno tih. A tisto kar pride na kraj, pride. Je mrtva senca zvesta senca? Je senca kamna enaka senci živega?
V noči tihe tišine je tiho na...pokopališču...
Položiti prst, še prt nato? Konec pravi je naenkrat, prehod ne zazna več ne prsta, ne prta, ne glede na barvo, tkanino in vzorce.
Poet, kaj traja bolj večno-življenje ali smrt? (odkrito res kruto vprašanje, za živega z upom na večnost pa res...)
Lepo si napisal. Ker sem še živa lahko ocenim kot je vredno, absolutno desetko. (kosti ne boli, se ne mučijo, se ne kregajo in ne bolijo potem...)
V času živeti pa z življenjem...Je riba potrošna roba, ker nima spomina?
Lepe praznike poet,
hope
tako mehko trd, tako tih,
upognjen vase
prstec meseca
dreza
v boljše čase ...
resnično odbito. bravo.
ne umira.
Ne umre.
V vsem vesolju vesolja,
veselja.
Zveni.
Moja ljubezen.
Preživi.
Večja od življenja
smrti,
večja od smrti
življenja.
Večja kot želja.
Kar traja in ostane
je dah slednjega
darovalca
mavričnemu
mozaiku.
In traja.
Nad življenjem
in večnostjo
ostaja.
Tiho tiha.
Dobra je svetloba.
Tudi tebe svetlo, obdarja.
Ostajaš. Svetla Hope.
Andrej Poet
Sej znaš in veš, tud razumeš. Andrej Steničnikov. Poet
nagrmadi kup vej
izven razuma v osrčju
brezhibnega poguma
naj poči guma
opolnoči in pomoči
kar moči mehur
medenega medeničja
besednega brstičja
brez mej,
moj andrej
in tako dalje do vijoličastega brezčasja ...
lp,
dani
tudi ko poči mehur,
medeno osvajam
brezpotja, brezčasja.
ko ne osvobaja
ne pogum, ne guma,
ne pomoč ,ki
temni noči.
smejem se
besedi,
ki piči,
ki v smehu
ostaja, VSTAJA.
brezčasno osvaja
kjer ne raja, kar ne osvobaja:
pd začetka do kraja,
do prvega maja.
Do kosti, do obisti
ostajamo isti:
zčarani vase
na vse večne čase.
Začarani zgarani,
sami, izdani
v kozmični rani!
Okrancljani pogani
sami v omami,
sami v smrti:
vase zazrti!
Tolovaji slovenski,
lovci besed,
hudičevi kljukci:
na zadnji obed
pripravljeni
dušo spustiti
in srce ubiti ...
Za sanje, za med!
tudi tebi vse dobro, andrej.
;)
In danes je tako lepi dan...
hope
je med
je poet
cvet veselja
dišava olja
svetobolja.
le vkup, na kup,
da dedke mraze
rdeče obraze
v katarzo v obup.
Saj bi še bolj, pa ne znam spet prav razložit...
Lep večer poet,hope
Tja roma v svojo medino, edino tišino. Tam se medi in rodi.
Požirek za požirkom, obredno piti medičino pri izviru ni za izbrance.
Je za izbrane, predane.
Poslanstvo besede je pot do srca.
Srce bije tudi v drugem srcu.
Prelepo je BITI ob vsakem porodu !!!!!!
Andrej
In ozračje, ki ga ustvarjaš z ostalimi besedami, je tako - zračno, zdi se mi, da si vedno nekoliko višje od Zemlje.
Lep dan,
Ana
kraj kjer greš za mir,
ljubezen, upanje,
da prižgeš svečo,
zagrneš zavese,
zakleneš vrata,
odpreš knjigo,
pa četudi svojo lastno
napisano, avtorsko,
pa napišeš kot uvod: SVOBODA.
Ne vem, vse ženske niso takšne sreče,veš.
Eno je želeti iskreno, drugo doživeti nekaj drugega.
Milijone ali cela civilizacija govori o miru...
Lep nedeljski večer in miren sen ti želim poet-Andrej,
od hope
In kako lepa misel: daj mi smrt, ko prejmem mir vseh noči in svetlobo vseh dni.
Čarno si segel do sfere nebivanja.
Kerstin
Komentiranje je zaprto!