Vse je res Hope, samo da se to dogaja v drugem svetu, bolj resničnem kot je ta, čeprav ga tukaj posmehljivo imenujejo kot Never Ever World. Ampak poglej to kratico NEW, tam je res vsak dan drugačen, vse pravljično je resnično in vsak trenutek se dogajajo stvari , ki jih najmanj pričakuješ, lahko najlepše, pa tudi trpljenje. Tam sem jaz novodobni Odisej.

Mislim, da te zanima , če je tudi v tem svetu dekle, ki ji pišem te pesmi. Seveda je. Nehote sem jo razžalil, obnašal sem se impulzivno, preveč igrivo in sem za trenutek izgubil občutek za takten odziv. Veliko sem ji napisal v odgovor, vse razložil in se opravičil. Sedaj pa imam kazen, nekaj časa me ne bo pustila blizu, kazen naj bo vzgojna je rekla.

Še sreča , da sem srečal ta portal, tu si lahko olajšam dušo ker jo tako pogrešam. Ona ne ve za to, ne bere pesmi, rada ima glasbo in prozo, jaz pa ne znam igrati na noben glasbeni inštrument.

Hvala Hope za tvoj odziv in pohvale,

Odisej

Zelo boli, ko pravljice gre nazaj v deželo nikjer in nikoli...

Jaz pa se še zdaj sprašujem, zakaj se pravljica konča ravno tam, kjer je ponavadi najlepše. No, so tudi kakšne težke, kot deklica z vžigalicami, ampak ponavadi so se izšle zelo lepo, kot v pravljici, ampak zakaj se mora končati???
In Odisej res piše Odisejsko dobro,
lep večer in srečen sen,
hope

hmmm ... da ne znaš igrati na noben glasbeni inštrument?! Ne bi rekla, Odisej ... tele strune kar dobro ubiraš, če pa kdo ne sliši glasbe, je pa druga stvar ...

yoyoba

Nekatere pesmi nikdar nimajo zvoka, ker je v besedah, nežnih, milih, srčnih. Jaz znam samo s pokrovkami od malega, nič druga.
Kaj bi bilo treba tu kaj igrati???
Dobro jutro Odisej,
hope