Huda pesem, brezno. :)
Znova močno opozarjaš, izpostavljaš tiste nižje strasti in hlepenja
človeštva, ki so že stoletja enake, e-svet gor ali dol. Všeč mi je,
kako si izpeljal zaključek, v katerem vidim tudi samo srž
pesmi.
Strasti, hlepenja???Vakuumi? Nagačene lutke, v izgledu pa smisel duše (vatirane), albumi dig., vse kot na Big Brotherju. In samo romantiki bodo še gledali slike kot dolga leta pred nami, imeli prižgane svečke čajne, ko tudi el.en. ne bo. Nagačena sreča pade v...brezno, a ne da brezno? Tista s psom je bila pa fenom., lep večer in ...noč, hope
Zanimivo, A., zev je torej eden izmed redkih samostalnikov, ki so hermafroditi :)). Pogledala sem si zadevo še v SP in SSKJ, in čeprav so navedeni skoraj enaki ali kar isti primeri in obrazložitve, moram reči, da bi sama zev kot m. sp. uporabila kot okrajšano zevanje (levji zev), tako kot recimo zeh - zehanje :)). Zev kot odprtino pa bi uporabila vedno v ž. sp. zato, ker je zev sopomenka od vrzel, ta pa je ž. spola.
Kakorkoli, v primeru Zrcala je raba seveda odvisna od avtorja in njegove perspektive. :)