Je morda že čas, da obmiruješ
in še zadnjič raztrosiš svoje zrnje
po brazdah tistih dišečih njiv,
ki jih nikoli nisi utegnil
povsem razočarati?
Občutek, kot da si za hip obstal, se ozrl vase in se vprašal ali še
imam energijo? Za? To je pa tisto, kar ti je morda šepnilo za hip
na uho, a tvoje misli so bile že drugje ... in ako bi ti bilo super
malce pokukati v skodelico popite kave:)))))).
Kako je fajn napisati, hvala za besede, ki jih srkam.
hvala, ajda. ja kar zadela si s svojim komentarjem. včasih se sprašujemo, ali je pot, ki smo si jo izbrali, prava (za nas). in obstanemo. in svet se vrti naprej in mi znaova z njim na edini možen, vsakomur od nas lasten način. no, v tem smislu ...
Dani, je življenje zato, da ustvarimo novega? Kot večni klic stvarstva? Občutek doma, varnosti, ljubeče sigurnosti? Morda samo prenočišče in z mislimi drugje, kjer bi, če bi lahko se smelo? Bi mi bilo v veselje, če je možen priličen iskren odgovor... Jutro je lepo, se bo rodila iz semena NOVA PESEM? Lp Dani, hope
hope, jaz nekako ne vem, kaj je življenje ... vidim nebo, (so)občutim živa bitja, slišim šumenje dežja, ... življenja pa ne zaznavam kot nek obstoječi fenomen, ampak kot pojem, kot konvencijo, ki vsakomur (morda) pomeni nekaj čisto drugega ... torej se ne čutim pristojnega o tem razpravljati. žal sem popolni pustolovec in so mi občutki, ki jih naštevaš (varnost, dom, sigurnost ...) tuji. najbrž bi mi popolnoma pohodili karizmo, karkoli to že je. tole o prenočišču z mislimi drugje mi je pa blizu! in ni, da se ne sme! vse lahko, kar hočemo - le odgovornost za posledice je treba vzeti v zakup.tu ni šale. hvala za lepe misli in bogve katera pesem bo danes umrla, preden bo sploh rojena.
:) ;) hehehe, kerstin, če se navežem (kot budist) na neobstoj življenja kot samoobstoječega fenomena z lastno (samo)identiteto, potem lahko trdiva, da "so misli brezdomke, ki prenočujejo v praznini"? čisti zen. in naprej: če je temu tako, da je misel odsev nekih obstoječih fenomenov in/ali čustvenih, razumskih ... stanj, kaj je njena prava vsebina (narava), če te fenomene odmislimo? praznina? huh ... glava peče!
Kristjan bi rekel, da Jožef ni pomagal iskati Mariji prenočišče za samo misli, predvsem zaradi novega življenja. In Jezus edini zna pridit ven. Dotik fenomena kot tisto ekstremno, da si res treba zapomnit, ker nas totalno impresionira in posledično absolutno prevzame... Meje, čustvene, razumske, pa še kaj...Razlaga je možna, misli mislijo, ko pa se najbolj "zagrejejo" so fenomeni-dogodki. Lep glas in stas,lit.srečanje,Dani, hope
No, jaz bi tu oglodala samo en majcen košček te "kosti" :), pa še ta mogoče malo humano-kritičen: Če predpostavljam, da smo pred življenjem tukaj in po življenju neka energija (duša, duh etc.), ki JE, ki pozna vse odgovore (recimo! :) - morda zato, ker nima vprašanj? :), smo ta čas, ki ga preživimo v "stanovanju" (= v življenju na zemlji), dokaj nevedni - naše prave misli (vednost) spijo. Prenočujejo na zemlji. :)
Za filozofijo ne vem, s poetičnega stališča mi je pa ta misel všeč. :)
Poetično stališče, Kerstin??? Oj, veš, ena sama pesem je igra živeti, v njej so misli, so fiz. akcije oz. je gibanje. Besede osrečujejo, dajejo smisel in odpirajo upanja za dneve, noči, pesem je oda, serenada, hvalnica, je včasih melanholične vsebine, včasih žalostinka, včasih obup, pa vrnem se okoli v krogu na isto točko od koder prazaprav vse "vzhaja", vrne se v upanje, srečo, ljubezen, serenado, odo, dihanje, srečen pozdrav, srečen korak... Meje so po vseh "reglcih" postavljene, tako, da blagor človeku, ki še zmore korake od sreče in se ne omejuje sam sebega z nepotrebnimi... Lepo jutro in celi dan, od hope
kerstin, lepo in dobro povedano! jaz običajno razpravljam o umu (vendar ne kot zgolj racionalni entiteti, temveč kot o skupku vseh duševno - duhovnih procesov človeka ...), ki nima začetka v konvencionalnem času, v svoji osnovi pa ima "naravo bude" = vseveden, razsvetljen - torej pozna odgovore ... v človeškem utelešenju pa ga običajno ...hm ... zatolče ego, ki je nekakšen "uporabniški vmesnik" med opisanim umom in okoljem, hkrati pa tudi - kot tak - dualno razmišljujoč. in tista enost, bit, whatever ... gre po domače v p.m. prežeti smo z nevednostjo (celo ignoranco), samovšečnostjo, iritacijami ... in dejansko naše "misli spijo, prenočujejo na zemlji".
ah, ja, hope - ne bi rekel kategorično, da so "meje postavljene". bolj se nagibam mnenju, da se omejuje in omeji vsak sam. svoboda je (ali pa ni) v nas samih.
Samo Dani, bi rekla da narava zmaguje, tudi kadar človek ego dviguje, naprej pa ne gre... Smisel narave je po mojem da vlada vsemu stvarstvu, tudi kadar ima človek več moči navidezne. No, tak se vedno izkaže kdo ima največjo moč. Ego je stimulans za višave, padec pa bolj buba od višje višine kot od ...nič... Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!