Danes sem vstala v kumrno jutro kot kumara (murka). Pa sem odprla Pesem.si in našla ta tvoj zapis. In v trenutku sem postala roža, temno rdeča, in zadišalo je po čokoladi. Postavila si me visoko, tja, kjer je murka (nigratella rhelliciani), planinska roža) doma. V zakladnico! Hvala!

Odzvala se bom prijaznemu povabili in strokec prilepila še v delavnico.

Moje pravo ime? Murka. Pod vse, kar sem in pod vse, kar tu napišem, se podpišem z mojim pravim imenom - Murka.
Sem Murka Kristan.

Lep dan želim!

murka

Aj, kak dober izraz si uporabila, "kumrno"! To zna reči moja mama, je pa to izraz, ki ga današnja mladina, vsaj tu naokoli, ne pozna več. :)

Ok, torej roma pod tvoje stihe v moji zakladnici še ime.

Naj ti povem še to, da sem spočetka tvoj vzdevek, ki je hkrati tvoje ime, nehote povezovala s kumaro, saj Korošec nikoli ne reče kumari drugače kot murka :), ampak sem se navadila, da sem potem vedno pomislila na to lepo rožo. In zdaj je v tvojem imenu ta podoba. Tudi s pomočjo Finžgarjevega Gospoda Hudournika. :)

Lep pozdrav!
Kerstin