Forum
- Datum objave:
13. 12. 2008 ob 14:23 - Spremljaj
- Število komentarjev: 8
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 607 krat
dolgovezen naslov za 12. 12. - poet
Super, poet. Mogoče se moj odgovor ne bo direktno navezoval na tvojo pesem, ki lepo opiše tvoj pogled na realno življenje, se mi je pa utrgala ena druga misel ob branju tvoje z "dogim" naslovom ...
Preveč ljudi poznam, ki zaradi zagledanosti vase pozabljajo na to, kaj je res pomembno za njihove otroke.
samo biti v samobiti
ni dovolj
je treba tudi dati
ker vsak oče
vsaka mati
ni le lastna, svoja bit.
Saj se pretgta tista nit,
ki veže tebe
in otroka,
dokler ga boža tvoja roka,
če si sam sebi vse,
ker naš otrok ne ve,
da je življenje
vrtiljak
in da z njega pade vsak,
ki prezgodaj ga spustijo
z niti, zato,
da sami zaživijo
v sebični
lastni biti.
LP, lidija
Nič ni narobe s tem, da se človek kot intelig.bitje s svojim umom rodi in odraste v moralnega, olikanega človeka. Me pa še vedno zanima, kakšna morala je v firmah, ki tako brezdušno odpuščajo svoje delavce...Ukloniti se, to pomeni priznati poraz, nemoč pred močnejšim? Tam, kjer ni več moči? Trgovec je tisti, ki ponuja in potrošnik oz. kupec morebitni tisti, ki bo pogledal in presodil po svoje, ali bo ali ne...In ko vse to nekako pregledam vidim, da je življenje trgovina. Se seveda oproščam izrazu, saj ima človeška vrsta roda neverjetne možnosti za skladno bivanje. A ker je človek veliko širše, zamotano bitje je včasih mir hladna vojna, kar še zdaleč ne pomeni srečno.
Da bi razlagali in blefirali lastnim otrokom, da je vse zgoraj našteto dobro, bi bilo pa pokvarjeno od lastnih staršev. Da se otroci prebijejo in spoznajo, morajo vedeti v kakšni skupnosti živijo, ker drugače bodo padli kakor njihov rod. Sicer pa več mej v EU ni, torej imamo oz. imajo naši potomci dosti izbire.
Lep pozdrav,
hope
Samo biti. Opora, roka.
Omogočiti razgled.
Odpreti biserno školjko.
Izvesti po vesti.
Smelo preudarne. Korake, polete.
Poslanstvo človeka, galeba.
Jadrati skozi neskončno svetlobo.
Hraniti niti. Ne za marioneto.
Za pokončno bistvo.
Andrej. Hvala in.. hvala Lidija
Preveč je zadnje čase mrhovine. Vse udejanja človek prek svojih namer, hotenj, potreb.
Vsak lahko odloča ,kje uresniči bistvo, poslanstvo brez črednosti,
slaboumnosti, s politiki na čelu. Imam 25 let delovne dobe in se
zavedam, da s prispevki in davki, ki jih odvedem državi, da z njimi
gospodari ne zagotavljam in zagotovim svojim otrokom enakih možnosti
v prihodnosti ( izobraževanje, stanovanje ipd. ). Unija odpravi fizične meje,
ne pa meje pohlepa in hoje prek ljudi. Nekaj je gnilega. Dejstvi samomorilnosti in opitosti na Slovenskem. Lepih, malih oaz ni več.
Ljubezen v imenu je premalo.
Živeti v imenu ljubezni. Z dejanji, vsakdanjimi hotenji, da ne bo edina dežela sija poezija. Andrej . Hvala, Hope
prihrani tiste muke mi,
da vzameš upa dih.
Dnevi prihajajo in čas
po uri bo enako tekel.
Lp Andrej, hope
tvoji zamahi in valovi ENO.
Andrej
Teči v miru, teči v stilu, teči brez prerivanja, teči z občutkom,
odpiraš neznane svetove...Naj vodi tvoj pogled, ta zna presodit bolje od mojega. Vodi. Edino. Najboljše. Reka, voda, vode, še vode, še zraka.
Tvoje oči govorijo, kaj naj naredijo moje...
In topel nedeljski večer Andrej,
od hope (za hope))
igrati
ruletE na
življenja poti.
Ali se motim?
Komentiranje je zaprto!