Samo moram priznati, da ne pesmi ne dojemam popolnoma.
Ničesar več ni. Je tema, ni niti zvezd. Edino ti si še. Modrina mojih nebes. Uničeno usiham.
(Edino ti si še Modrina mojih nebes.........?)
potem je, ali ni? je modrina on? akrostih je njemu ... kako in kje je, modrina, če je pa nebo črno? če on je, zakaj potem usihaš? če ga ni, kaj je potem ta modrina?
pa še to: kdorkoli je on, Jasna, je samo eden izmed njih ... Oni pa ne marajo joka, usihanja, žalosti. Če je že izven tvojega dosega, mu je itak vseeno, če pa ni, ga to ne bo vzpodbudilo. Moški ne marajo usihanja, verjemi, rabijo moč, življenje, akcijo. Če on ne vidi (več) tega v tebi, bo našel drugje. vse ostalo so izgovori ... Tako preprosto je to.
Zakaj ti to pišem? Ker me je vzpodbudil akrostih, namreč Njemu. Si zasluži? Nihče si ne.
je in ni, oziroma vse je črno, on pa je recimo še kakšne drugačne barve. Ljubezen je kljub vsemu lepa, čeprav je z njegove strani ni več in zato usiham.... hvala, ker me bereš in mi svetuješ...
ja, se mi je zdelo. Žalost (usihanje) je del nekega procesa. Samo slej ko prej ga je treba ustaviti. če se malo obrneš, vidiš, da je modrina drugje in da so žarki močnejši, koristnejši s kakšnega drugega vira. Nepričakovano se te bodo dotaknili, še iskat ti jih ne bo treba. Usihanje pa je samo priprava za ponovno rast. Na izkušnjah se učimi. In gremo naprej. :) L
Je sončni žarek čisto blizu, A videti ga ni še moč, Saj zdi se, da modrino tvojo Nosi zdaj temna črna noč.
Oglej si tisto skrito zvezdo, Zaupala ti bo skrivnost; A prej odvrzi plašč pretežki: Je zate ječa ... Glej - prostost -
Ali ti ona bo sledila? Saj čaka na trenutek le! Na to, da ga boš pozabila. Oveneš pa še dolgo ne.