Forum
- Datum objave:
11. 12. 2008 ob 17:04 - Spremljaj
- Število komentarjev: 4
- Piše: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 540 krat
KOSOLET; ROJSTVO - Kerstin
KOSOLET - ROJSTVO avtor Kerstin
Zmeraj znova me presenečaš s svojim bogatim besednim zakladom in s tem, kako znaš elemente tega zaklada do popolnosti sestaviti v vedno nove podobe na tak način, da poleg bogatih simbolov, (največkrat) temačne tematike, dramatično rastoče pripovedi in neverjetnih besednih preobratov uspeš vse skupaj sestaviti v popolne rime, ritem, ki ga ne pretrga noben vrivek ...
V glavnem, Kočijaž je spet brez besed!
:)
LP Lidija
Zmeraj znova me presenečaš s svojim bogatim besednim zakladom in s tem, kako znaš elemente tega zaklada do popolnosti sestaviti v vedno nove podobe na tak način, da poleg bogatih simbolov, (največkrat) temačne tematike, dramatično rastoče pripovedi in neverjetnih besednih preobratov uspeš vse skupaj sestaviti v popolne rime, ritem, ki ga ne pretrga noben vrivek ...
V glavnem, Kočijaž je spet brez besed!
:)
LP Lidija
Lidija, hvala. Tako, vidiš, se tale stric razodeva ... skoraj "od zadaj naprej". :)
Vse bolj dojemam Kosoleta kot nekoga, ki nam dovoli, da čutimo bolečino. Nekoga, ki reče, tudi bolečina je nujen del življenja, je ok. Je "šef" tiste temne strani življenja, sveta, bivanja. Je tisti, ki nas sprejme, ko pademo tja, in nas "odpremi" ;), ko si opomoremo. Toliko se mi je odkril doslej.
Lep pozdrav!
Kerstin
Vse bolj dojemam Kosoleta kot nekoga, ki nam dovoli, da čutimo bolečino. Nekoga, ki reče, tudi bolečina je nujen del življenja, je ok. Je "šef" tiste temne strani življenja, sveta, bivanja. Je tisti, ki nas sprejme, ko pademo tja, in nas "odpremi" ;), ko si opomoremo. Toliko se mi je odkril doslej.
Lep pozdrav!
Kerstin
Sem včeraj srečala ga, Kosoleta
in videla sem ga v oči.
Ne vem, kako lahko prenesla
sem ta pogled nezemeljski.
Se zdi mi danes, še sem živa,
čeprav za roko me drži,
a ena iskrica igriva
poniknila je v stvarnosti.
;)
Lidija
in videla sem ga v oči.
Ne vem, kako lahko prenesla
sem ta pogled nezemeljski.
Se zdi mi danes, še sem živa,
čeprav za roko me drži,
a ena iskrica igriva
poniknila je v stvarnosti.
;)
Lidija
Pesem je v neskončnost raztegnjen trenutek, a en sam: v enem pogledu se dogodi tisoč reči: sova, ki se požene v temino, izbruh črne popkovine, nenavadna tišina: vetra ni, belina je prežrta - in to rezilo, ki združuje sile neba, zemlje in podzemlja - nekaj strašnega in mogočnega mora biti. Bo prerezalo popkovino? Je Kosolet tisti, ki je najdenček ali svat, ki se je zbosil?
Besede me povsem začarajo, a zgodba se mi ne pokaže. Vzdušje pa je mogočno mračno. Zdi se mi temačen, ta Kosolet.
Lp, Ana
Besede me povsem začarajo, a zgodba se mi ne pokaže. Vzdušje pa je mogočno mračno. Zdi se mi temačen, ta Kosolet.
Lp, Ana
Ana, tudi tebi hvala za odziv in sodoživetje.
Zgodba se tudi meni še ni v celoti pokazala. Prihaja po koščkih, kot mozaik, čisto pomešano, v nepravem vrstnem redu. Pesmi nastajajo, kot se v duši porajajo, in simultano jih dajem na portal.
Lahko pa rečem tole, da je svat tukaj le prispodoba (preteklosti), Kosolet pa je najdenček. Ali morda izgubljenček.
Objavljam naslednji košček sestavljanke.
KOSOLENTITETA avtor Kerstin
Lep pozdrav!
Kerstin
Zgodba se tudi meni še ni v celoti pokazala. Prihaja po koščkih, kot mozaik, čisto pomešano, v nepravem vrstnem redu. Pesmi nastajajo, kot se v duši porajajo, in simultano jih dajem na portal.
Lahko pa rečem tole, da je svat tukaj le prispodoba (preteklosti), Kosolet pa je najdenček. Ali morda izgubljenček.
Objavljam naslednji košček sestavljanke.
KOSOLENTITETA avtor Kerstin
Lep pozdrav!
Kerstin
Komentiranje je zaprto!