Forum

SEM SE - Ana Porenta

Tukaj bi rada namenila nekaj besed pesniški zbirki Ane Porente SEM SE (izšla pri ZRU, 2005), idejne snovateljice našega portala, brez katere ne bi imeli tega prijaznega kiber-prostora, kjer se, upam, radi srečujemo. (Ob tem seveda ne pozabljam na Gregorja, ki je poskrbel za operativo. :)

Kdor je imel priložnost spoznati Ano tudi v živo in z njo spregovoriti par besed, je verjetno zaznal neverjeten pozitivizem, energijo in hkrati mir, ki jih izžareva. V zamišljenem pogledu, ki ga lahko uzremo, kadar interpretira poezijo, pa se skrivajo tudi tiste manj sončne, a neizogibne prvine, ki jih v nas nanaša življenje. Tudi žalost, nostalgija, refleksija, sarkazem.

In takšna je tudi Anina zbirka. V fizično lični trdi vezavi in formatu A5 pred nas razgrne poezijo, ki trepeta od miru, se umirja ob žalosti, zapeče ob dejstvih. Narava je Anin primarni prostor, v katerega vpleta čutenja, razmišljanja, lepe in boleče spomine, skratka vse, kar predstavlja tkivo njenih pesmi. Te segajo od splošnega (LJUDJE SO ČUDNE VODE, GORA) prek pesmi, ki nagovarjajo bralca (PROŠNJA), do izpovednih not (MRZLIH ZIM JE SLIŠATI, DOM VSAKIČ, KO SEM GA ZGUBILA). Spregovoriti zna zelo neposredno: "Ne glej, ko se vzpenjam iz / prepada. / Ne pridem do roba." (NE GLEJ). Vmes se kakor rozine v potici pojavljajo ljubezenske pesmi, ki opisujejo bodisi ljubezensko igro (SKOZI VRATA SVA STOPILA) bodisi čustveno-duhovno plat odnosa (NE BOJIM SE VEČ, HOTELA SEM TI DATI). Kot velja pri ostalih temah, je tudi ljubezen ubesedena skozi naravne elemente: "Prinesem ti sonce /.../ Potem me pregovoriš, / da niso sonca, da je tema. / Tema." (PRINAŠAM TI SONCE).

Pogosti so motivi kamna, reke oz. vode, sonca, zelišč (slednja splete celo v rožni venec) in drugih naravnih elementov. Jesensko noč opiše recimo takole: "Luna visi / na dolgi niti / premražene jeseni." (ŽALOSTINKA), večer pa takole: "Iz lune kapljajo kosmi večera." (USPAVANKA).

V béri zvezka Sem se najdemo tudi bivanjsko tematiko, v kateri pesnica tenkočutno, a hkrati z dovolj ostrine spregovori o medčloveških odnosih in tragiki le-teh, npr. "Nismo več mi, otroci. / Zato smo tako grdi, / tako sami." (ŽALOSTINKA) ali pa "Ljudje /.../ drug v drugega tečejo. / Se kradejo." (LJUDJE SO ČUDNE VODE) in "Boječi otroci spijo pokriti s plenico." (USPAVANKA). V nekatere tovrstne pesmi vnese tudi pridih ljudske pesmi: "Dišal kot kruh in mleko. / Ne bom se dal užeti, / ne bom se dal zaklati." (V OBLEKI ZRELIH ŽIT) ter "Breze uvele, oj, kdaj ste cvetele" (BREZE).

V nekaterih pesmih spregovori skozi usta moškega: "Vrnil sem svoje želje na obzorja pričakovanj." (VRNIL SEM).

Anina poezija preseneča s svojo preprostostjo ("Rečem: težko bom brez tebe." - VSAJ DAN, VSAJ DVA) in hkrati s svojo kompleksnostjo ("Čas se še ni pobral iz luže. /.../ Priklonim veke in omilim svoje zahteve in kašelj." - TVOJE RAVNINE). Pred bralca postavlja podobe, ki so mu dobro znane, v katerih lahko najde sebe, svet okoli sebe, življenje; te podobe pa zabeli z originalnim izrazjem in s posebnimi perspektivami, s katerimi ji uspe požgečkati tiste bralčeve ganglije, ki v vsakdanu in hitenju pogosto zaspijo, če že ne zakrnijo. To niso pesmi, ki bi jih prebral na mah in jih takoj razumel oz. razčlenil. To so pesmi, ki jih beremo večkrat, saj ob vsakem novem branju zagledamo kakšno novo perspektivo, podobo, sporočilo. In tudi to je del čara, ki ga najdemo na slonokoščenih straneh zbirke v preprosti Courier pisavi.

Če tega še niste storili, vam priporočam, da za pokušino preberete nekaj pesmi iz zbirke, ki jih najdete tukaj:
http://www.zru.si/semse/

Kerstin
 

IŽ-lev

Poslano:
07. 12. 2008 ob 09:45

Ana, tvoje pesmi so LEPE PESMI.
Nosijo mir, toplino, preprostost v neverjetni umirjeni sliki.
In veliko, veliko znanja. Besede govorijo same. HVALA.
Lepo v jutro,
hope

Zastavica

gabriel stormer

Poslano:
07. 12. 2008 ob 16:37

Ja, res je, te pesmi so čista uživancija, da se človeku kar zahoče, da bi legel v vsako od njih in počival v njihovi toplini ...

Pozdrav :):):)!!! gs

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
07. 12. 2008 ob 20:10

Iz presenečenja in zadrege se izvija moja mala pesnica, postinjena v kot kot hišni bogec. Zaprašen. In hoče ven. Zdaj pleše in cvili, topota z nogami in vriska: Še, še! se dere.


Kerstin, Hope, G S, hvala!
Lep večer, druščina pesem.si-jska!

Ana

Zastavica

črni_tulipan

Poslano:
12. 12. 2008 ob 00:57

čestitam ob izidu tako zanimive knjige, všeč mi je bila najbolj zadnja, Prošnja. pesmi res lebdijo rahlo v zraku od nežnosti. so tudi zelo inovativne in ponazarjajo čas, v katerem živimo...

lp,

črni_tulipan

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
12. 12. 2008 ob 07:00

Jaz potrebujem malo več časa. Tudi kar je nebeško lepo ne moreš prebrati na hitro, zato bolj počasi. Z občutkom do užitka, Ana USPELO TI JE! HVALA.
HOPE

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 12. 2008 ob 17:20

Hvala vam, drage pesem.si-jke in pesem.si-ji. In hvala, GS - šele zdaj sem prebrala tvoj odziv v knjigi vtisov na predstavitveni strani zbirke! Kako lepo! Želim vam, da vas navdih nadleguje vsak dan in da ga zgrabite in ujamete v svoja pesemska jadra.

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!