V tem času so ljudje morda malce bolj naklonjeni čustvom in
izražanju le-teh, toplini, prijateljstvu, lepi besedi, objemom,
miru. Po različnih komunikacijskih kanalih (pošta, e-pošta, mobilna
telefonija in nenazadnje telepatija :) potuje mnogo bolj ali manj
posrečenih, lepih, duhovitih voščil.
Naj bo ta delavnica ena ogromna voščilnica, polna dobrih želja.
Dobrodošla so vsaka vaša avtorska voščila, ki
dišijo po poeziji. Lahko prilepite v delavnico tudi kakšen vam
posebno ljub verz, odlomek, voščilo kakšnega drugega javno
dostopnega avtorja, seveda z obvezno navedbo
vira.
Prosim, ne lepite v delavnico voščil, ki niso vaše avtorsko
delo in zanje nimate podatkov o viru.
Namen te delavnice je praznično poetično druženje, virtualni objem,
pa tudi neke vrste "klasifikacija" poezije, saj sodijo voščilnice
ponavadi v posebno kategorijo.
Upam, da se bomo tukaj gostili tako ob piškotih in čaju kot ob
biftku in kavi. :)
Za uvod prilagam eno svojo:
Daleč na severu, daleč za morjem,
Kjer večen je sneg in je severni sij,
Kjer sonce je pika nad širnim obzorjem,
Jeleni so vpreženi v svetle sani
In mož z belo brado na jug se odpravi
In kar potrebujemo, nam podari;
Žalost prežene, krivice popravi
In srečo deli nam in zdravje in mir.
Pesem je Milojka Komprej napisala okoli leta 2000, vendar je nikoli ni objavila. V skupini Aletheia pa smo jo z njenim dovoljenjem uvrstili v repertoar našega novoletnega koncerta (19. dec. ob 20h, Metropol Celje).
Poslušaj zlato bitje angelskih src, neslišno plahutanje mojih pesniških črtovij... Drobim besede, paniram stavke. Božično jagnje prečka zaledenele mostove, čarovnija si utira pot prek celofanastih kamnov, vse se kičasto svetlika. Nič se ne ustavi, rojeva se polnočnica skritega srca, burja pije bordo rdeč teran, cedi se zlatikasta medica...
So se novoletne želje vse ti izpolnile? Je bilo to leto zdravo, srečno in veselo? Je prijahal princ na konju, so se oglasile ti ljubezni strune v srcu, da je zazvenelo?
Bo že drugo leto bolje, kajti nate čaka že nov kup želja, da ti jih letos kdo izreče. Ena se ves čas ponavlja, vedno je enaka: Mnogo zdravja, zadovoljstva, radosti in sreče!
"Sred dnevne sobe okrašena smreka, praznično drevo; Po tleh mod nogami mize, stolov in ljudi sopiha majhen vlak, Ki vanj je na stežaj uprto najsvetlejše dečkovo oko. Medtem ko se globoko v oknih zgošča pravljični somrak, Se po progah pisane preproge v neskončnost pelje ta otrok – In se vrača, kajti proge vselej peljejo v krog."
... in stare device pečejo potice in kuglofe in varjejo medice skozi zrak potujejo novoletne novice je božič 2008 tu in švigne skozi zrak puščica s konico, ki ob dreno pribila je novico. in tako že škratje darila zavijajo, že vile mašnice šivajo, le dedek Mraz še spi. ...
Kako lep nabor! Resnično me osupljate! Poskusila bom držati tempo z vami.
Nekdo se je rodil na novega leta dan. Nekdo je prav ta čas odšel na drugo stran. In med sledmi, ki v sneg sta tiho jih dahníla, Peščena ura leta se spet je obrníla.
Tisoče smrek smo posekali, Tisočim puranom zavili vrat, Tisoče metrov žice navili, Vence nabili na tisoče vrat, Tisoče šumečih paketov razvili, Tisoče lepih želja črkovali, Tisoče praznih nazdravljanj izpili, Tisočkrat pretentali otroke, Tisočkrat segli v ponujene rôke.
Na koncu nas vselej osorno pričaka Prosojen, izpit, pomečkan januar In z njim vsa prikrita življenjska navlaka In smrt tistih tisočkrat tisoč utvar.
Countless fir-trees down and dead Countless turkeys to stab or tread Countless metres of wire to spread Countless doors with garlands ahead Countless sparkling parcels unwrapped Countless wishes and greetings said Countless empty toasts to drink Countless deceits of children's beliefs Countless hand-shakes on the New Year's Eve
In the end it all boils down to the same Old January, scuffed, transparent and lame That brings the surpressed everyday pong And death of the countless illusions along
Vrišč na snegu – zima prikoraka, Škornji, plašči, šali, rokavice, Lonec star za snežnega možaka, Suh saninec in sledi lisice, Ščinkavec pod grmom jutra čaka, Igličevje v srežu kamení. V polnoč se cerkveni zvon razlega, Svetla pesem skozi mraz doni, Nizajo se bakle v strmo gaz, Upanje v prezebla srca sega, V pisanih lučeh blešči se vas. Cimet, čaj in radostna beseda In otrok, ki v noč začaran gleda In do polnoči odšteva čas.
Ponavljajo iz leta v leto naša se voščila; Skoraj je prvotna želja smisel izgubila. Zdravja, sreče in veselja…- vse to izzveni Prazno, kakor brez življenja na papirju ždi. Treba jih je brati s srcem in nič več z očmi; Duša dušo prepozna in vse se lepše zdi. Kaj obračal bi besede! Čas prinesel bo Ne glede na naše želje dobro in slabó. Laže pa nam je, če se oboje razdeli, Kot povežejo nas vselej dnevi praznični, Ko z neba se svetle zvezde dol na nas ozro In ljubezen vse prekrije kakor sneg zemljó.
V polnoč se cerkveni zvon razlega ona sama za pečjo sedi mrzle so pečnice, ker v tej hiši ogenj zdaj že dolgo ne gori. So zaspale želje, upi, vera, zameglile so se ji oči iz tresočih rok je rožni venec padel in na tleh leži. Pozabila je na lučke, jaslice in na ljudi, prazno gleda skozi okno in polglasno govori: Jezus, dragi bog, Marija: Komu pa že spet zvoni? ...
HE, Kerstin, ko sem brala tvoj december, sem se ustavila pri verzu:
V polnoč se cerkveni zvon razlega,
si ga sposodila in nadaljevala v drugačno zgodbo. Saj nisi huda, ne ?
Izplesalo se je preteklo leto. Graciozno so snopi ognjemetov poživili silvestrsko noč, v barvi šampanjca so se izrekla voščila, glamuroznost novoletnih zabav je zaspala v srečno 2009.
Prehirali staro leto 2008 smo zdaj mi. Heroji smo mi, bomo v isti poti do večnega smisla v do zdajšnjem tempu nesmisla, kar je že držalo bo držalo, pokle lahko v vsako leto.
Zdravo. Jaz trenutno nimam nobene pesmi v tem duhu, ampak imam eno starejšo, ki bi eventualno lahko pasala v to skupino novoletnih pesmi. Lahko jo doživljamo kot (Dunajski) valček ali pač kot afirmacijo oziroma kot plan za nastopajoče leto. Pesem se imenuje »Valček« in je že gor na portalu.
Koncem leta, ko se božič bliža, Zrak trepeče od pričakovanj, Ceste polne so ljudi in blišča, S katerim si približamo svet sanj. In ko staro leto se izteka, Novi sklepi v nas se prebude, Človek spet se spomni na človeka, Dobrih misli polno je srce.