Mrzlo jutro je bilo mehko
posuto s pričakovanji,
beseda hladno iztisnjena iz ust
kot rušilni potres je razklala
krila želja na dvoje.
Na razpotju je šla žalost v eno smer,
veselje v drugo.
Zdaj zastiram zavese žalosti
vsak dan posebej,
za pot navzgor,
za sonce,
za svežino poletne nevihte,
a seme iz dna pradavnega jezera
ob temačnem robu gozda
znova in znova
kali v novo metastazo.

Binca