Kadar dežuje je to fizikalna poezija, saj se slana voda destilira v oblakih, se transportira in zaliva vrtove, polni vodnjake. Ponavadi ljudje rečejo, da je " slabo vreme", mislim, da bi bilo slabo če ne bi deževalo. Zame je to dober GRAFIT, ki s kratkostjo zahteva nadaljevanje misli. Odziv na tvojo pesem govori, da si povedala nekaj bistveno pomembnega za naše preživetje, saj dež umirja, daje ritem, šumi, kaplja...
Tole je zanimivo, pa še res je! Sem pogledala čez oken, ko sem zaprla okno in potegnila glavo na suho sem opazila, da zunaj dežuje. A za haiku je še premalo. Ni tko? Lp
Po nekem sprehodu v naravo me je prešinilo, da pravzaprav nimam kaj povedati. Ker so vse pesmi že napisane: v šumu trav, na križiščih, za koraki ljudi, v knjigah, vsepovsod ... Takrat sem si zaželela, da ne bi nikoli pozabila poslušati zgodb, ki jih šepeta prostor ... In če bi zmogla bi ustvarila eno samo stvar, zase, za vse ljudi - kažipot k temu kar je. Na njem bi pisalo glej, poslušaj.
Če je tale pesem, ki je tako dolga, da je že skoraj roman, en pikič prispevala k temu, da je kdo pogledal skozi okno (jaz sem pravkar, u, glej, nehalo je deževati), je to že neverjeten nepričakovani uspeh in moj prvi mali kažipotek. Juhei ;))) Malo za šalo, malo zares ...