Bi rekel da, zavoljo pogostnih nedoslednih haikujev, ki morajo vsebovati naravne elemente, ne le metafizičen opis, se mi je porodila ideja o poimenovanju trivrstičnic, ki so "vtirjene" v haiku ritem 575. Hope, hvala za komentar.
In tu je še razlaga, Hope, zakaj Svit pravi, da so haikuji pogosto nedosledni.:
»Haiku je trivrstična japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem. Skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.« (vir wikipedia)
Lidija
PS: zgoraj napisano je tudi napotek, kako se lotiti pisanja haikuja. :))
Svit, Lidija, glejta odkrito: BESEDE SO MI VŠEČ, ampak ena beseda nosi težo enega lista in sredina je težka kot nadaljevanka, z malimi črkami v smislu besede mi dajeta akupunkturo. Resda ima magični učinek v hitrostnem dojemanju najglobjih občutkov, direkt kot bi s sabljo presekal do srede...Pri eni sami kitici proste pesmi (ne po strogih kriterijih, pravih) je glede na vsebino hotetega prikazanega dogajanje tempirano, pri haikuju pa sploh. Simultanke ne igram z mislimi, kaj da bi tako šele s svinčnikom v rokah, a najprej beseda, potem oblike.... In veseli me, da bo tudi takrat svet lep (ko napišem tak haiku). Včasih je pa svet res lep, vse lepo od hope