Nekakšen insert iz filma, ki se ga drži malo patine, kajne Svit.
Hvala ti!
Svetle dneve ti želim

Andrejka

Res lepo, Andrejka; nekakšna shramba spominov za hude čase. Sprašujem pa se, kako to deluje. Ali deluje pri kom? Pri meni ne. Če se v hudih časih spominjam lepega, mi je še bolj težko. In če se v hudih časih spominjam hudega, prav tako. Morda bi morala drugače pogledati na stvar. Ne kot na lep spomin, ampak kot na kamen, ki me zdaj sredi reke drži nad vodo.
Če ji dovolim, me tvoja pesem vodi v tiste temačne kotičke mene same, od koder se napaja večina moje poezije.
Če pa preberem še enkrat in okušam besedo za besedo, vidim sonce, ki se razlije čez take temne prostore in jih osvetli tudi za v prihodnje.

Je pesem nova?

Zaključila bi z vase, ne v sebe. Ne le zaradi naklonskih oblik, tudi bolj gladko steče verz, se ti ne zdi?

Lep pozdrav!
Kerstin

P. s. Da ne pozabim, da sem se naučila nove besede! Kariatida - kako slastno zveni in kako lep pomen ima. Čudovito se staplja s pesmijo!

Kerstin, kakšne temačne misli te obhajajo. Spraševanje o tem, kako deluje spomin na lepa doživetja na človeka , ko je v mračnem razpoloženju, je težko opisati v kratkih stavkih. Name vsekakor deluje po 'fazah', v kratkih nastajajočih podobah, ki se mi odslikavajo v zavest, dokler mi ob močnem razmišljanju ne preplavijo desne polovice možganov (največ čustev).Sicer pa bi ti sleherni od nas to reč pojasnil na njemu lasten način.
Pesem je nastala letošnje poletje, ko sva z možem planinarila po bohinjsko tolminskem hribovju. Tisti mogočni vršaci s svojimi obrisi se enakovredno lahko kosajo z večno ponosnimi starogrškimi stebri.
Zaključno misel bom pa res popravila , imaš prav.
Kerstin, pusti soncu v srce.
Lepo si napisala tisto o našem nastopu v Kranju. Vesela sem, da smo se spoznali.
Dodala bi samo še eno novičko:

Jutri in v soboto bom na državnem srečanju Seniorjev 2008 v Šentjurju pri Celju in če kdo utegne, naj me pride poslušat.
Pozdravčke od Andrejke