Sonet (temačne sanje) avtor Nemo

Nemo, nisem si mogla kaj, da ne bi čisto malo popravila tvojega soneta. Tako dobra tema je, da bi da bilo škoda pustiti nedodelanega. Prvo kvartino sem spremenila zato, da je nastala oklepajoča rima, ker imaš tako tudi v drugi kvartini. Verze v tercinah sem samo malo popravila, da je nastala rima cdc,dcd, kot se v tako zastavljenem sonetu pričakuje. Verzi so sedaj vsi enajsterci, v prvotni verziji te je namreč v tercinah malo "neslo", ker si predlog "k" štela za samostojen zlog, kar pa seveda ni.

Tako. Upam, da ne zameriš in boš vzela to moje "vmešavanje" za dobro, ker je tako mišljeno. In upam tudi, seveda, da sem uspela v celoti ohraniti tok pripovedi, kot si si ga zastavila.

LP, Kočijaž.
....................................................................
Zdaj noč zapušča svoje prazne sanje,
Odkrije luno in z njo srh resnice
Na polju pasejo se mrtve ptice.
Okuje sij jih v zlobnejše smehljanje.

Oko pa v tej grozoti ne mežikne,
Ne dela jokavih sloves in plašno
Na vrhu mrtve mrhovine s strašno
zakletvijo poguma v sen ponikne.

So mrtve ptice kažipot umiku .
Oko je otopelo in krivice
Prodajajo po znižanem ceniku.

Požre pogoltna luna soncu lice
in nov denar tja k mojstru obrtniku
se sam povabi, ta masker resnice.