Razburkane misli (še nenapisanih besed) avtor Hope

Hope, spet ena tvojih boljših in čudovito pozitivinih pesmi! Rekla bi, da si razburkane misli lepo pomirila, zgladila z likalnikom miru. Pesem je kot nekakšno voščilo vsem pesnikom, pravzaprav vsem, ki ljubijo lepoto.

Škoda, da je mestoma nedodelana. Naj ti predlagam par majhnih popravkov, ki pa lahko imajo močan učinek:

Veter kuštra lase
razburkanim mislim,
jih nosi po zraku
kot bi igral na piščalko,
metulji so prsti,
pišoši na še prazen list. >>> pišoči

Misli iščejo svojo >>> izbriši, ker je odveč, pa še kmalu se spet pojavi "svoj" (v četrtem verzu te kitice); raje na to mesto prestavi točko iz naslednjega verza
točko trenutnega pristana,
ko poet odpluje
v svoj čarobni
besedni svet,
mehčanje trdih misli,
iščoč pravih besed, >>> zvez (ker imaš potem spet besed)
iz zbirke priučenih
velikih in malih besed.

Mirne, tople, ljubeče,
takšne, da bolj miren,
bolj srečen bo ta naš
neskončni nemiren planet.

Lep pozdrav!
Kerstin