Forum
- Datum objave:
07. 11. 2008 ob 21:43 - Spremljaj
- Število komentarjev: 11
- Piše: gabriel stormer
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 619 krat
Jesen (Haiku) - Kerstin
lp, ajda
pa kako je to s haikuji od romantike, do letnega časa, vse mogoče?
Lp,hope
In nemogoče jo je prebarvati, če jo v določenem trenutku čutiš tako, neznosno rjavo, nagomiljeno v sluzastih kupih nedorečenosti nečesa ("listja") med dvema ...
Kosolet je Kerstinin sanjski pojav, mogoče skače v to njeno jesen, ampak tisti kupi listja so nepremostljivi.
No, tako vidim pač jaz.
Lidija
Pozdravljena! gs
Zdaj pa čisto realno vprašanje: ali je kdo opazil, da letošnja jesen ni bila skorajda nič RDEČA?? Mogoče imate v svoji bližini drevesa, ki so še premogla rdečino listov (kakšni javori, akacije, kisovci, da o kraškem ruju in podobnem grmovju ne govorimo), ampak v splošnem pa tiste krasne rdeče barve, ki variira od oranžne do skoraj roza rdeče do "komunistično rdeče" :) do žametno bordo rdeče, ni bilo. Listje je odpadlo nekakšne bolno rumeno-oker barve, ki se je v dežju nemudoma skisala v blatno rjavo. To sem opažala že v domačem kraju, pred tednom pa smo se peljali v MB in je vso pot ob Dravi ista pesem. Grozno. Celotna pokrajina mi deluje nekako morbidno bledikasto bolno.
Danes zjutraj je prav rahlo pršilo, ko sem se peljala mimo drevoreda, kjer je delavec pometal na kupe odpadlo listje. Na vrhu kupov je bilo nekaj tistih "cekinov" (ki pa so bili preveč motne barve - že na drevesih!), ostalo pa - strašna, temna, gnilobna rjavina. Kompost. In haiku je bil v trenutku rojen. Želim si le, da bi imela s sabo še fotoaparat, da bi posnela ta dolg pločnik, poln simetričnih kupov, ki so tako dobro simbolizirali to letošnjo čudno, nezdravo jesen.
Interpretacija je odvisna seveda od vsakega bralca in veseli me, da je Gabriel našel v pesmici nekaj pozitivnega.
Lep pozdrav vsem!
Kerstin
Pozdrav! gs
lp, ajda
Kerstin, če nameravaš naredit eno sliko, potem vedi da jih lahko kar naprej, ker bi šlo povsod zraven. Za kompost je treba še čas in sneg in sonce pa mavrico...
Lahko noč
hope
Včasih celo s fotoaparatom.
No, pa je še en aforizem tu. :)
Dostikrat fotografiram le v svoj spomin, v svojo pamet in srce; na tovrstne slike prej leže patina pozabe in megle, a njihova osnovna nota ostaja.
Kadar le morem, zares fotografiram, ker je to moja velika strast.
Tiste najlepše ali najhujše slike pa "delam" v pesmih. :)
Hotela pa sem reči, da bi kupe listja fotografirala zase, za svojo dušo, za svoj portfolio :). Ta portal ni prirejen za lepljenje slik.
Kompost, gnitje ... kakšna barva, kakšen občutek, vonj. In tako je bilo s kupi. Prispodoba pač.
Bodi lepo, kot tudi vsi ostali!
Kerstin
Komentiranje je zaprto!