Sam ni dobro biti, pa vendar človek le v samosti najde VIR, zato je razumeti zakaj so zvezde brezmejno brezbrižne. Ker so zunaj nas nedosegljivo daleč, jih je mogoče doseči, biti z njimi v pristnem stiku le v
ustvarjalnem aktu. ZVEZDE malo da ne najbolj cenjen pesniški objekt
zaposlujejo astronome, astrologe, pesnike pa še najbolj, mar ne kaže ta težnja na to, da se moramo usmeriti k rešitvi tega "problema", KAKO ?
Treba bo uporabiti mikrokozmičen teleskop v naših duhovih, to pa je na dosegu roke. V tvoji pesmi spet spretno vežeš človeško majhnost in nevero, z možnostjo le to preseči,
čestitke, Dani.