Oh, a tako, Dani???
Potem pa ti takoj posvetim še eno. Pa zate je tudi, Ajda!

***

Se včasih kakor v sanjah zasledujem
in več ne vem, če v sebi še kaj iščem
sem kakor medla lučka nad igriščem
si rime z svetom drugih pogojujem.

Saj vem, igrišče to ni več podlaga,
ki srkala bi moja le pravila,
ne vem, morda sem malo pozabila,
da nekdaj sem bila sodnica blaga.

Sedaj pa v drugih svoje jeke skrivam
in se tolažim s tisto malo sreče
ki jo pred vsemi trmasto zakrivam.

Poglejta, brez zamere ..., polne vreče
formalnosti na ta portal razlivam.
Morda s tem nekaj, kar boli, izrivam.

+

Pa vendar nekaj naj ostane jasno:
Da Kočijaž nič žalega ne kani,
nikomur, najmanj vama, Ajda, Dani ...
Le zine vse, čeprav ni zmeraj krasno!

:))


Lidija

bravo! še čisto pravi sonet. od hudiča si. :) :) :)
in seveda, niti na kraj pameti mi ne pade, da mi (nama z ajdo) kaniš kaj žalega!
polemike in malce bolj direktni dialogi so hudičevo koristni.

:) :) :)

dobro, hvala.

Kočijaž