Peščena ura je izvrstna vzporednica za nam najbolj neopazno, pa
vendar
najbolj pomembno stvar : DIHANJE. Nekoč, so jo rabili namesto
sončnih,
ponoči, in ko je bilo oblačno. Nekdo je moral zraven bedeti, da jo
je obrnil,
ko se je pesek iz ene piramide iztekel v drugo, da je bil čas čim
bolj točen.
Kdor je zraven ko diha, je ZAVESTEN in priklopljen na prani, ki
sicer, kot
življenska energija odteka brez kakšne vidnejše koristi, razen, da
vegetiramo. Vsako obračanje te starodavne naprave pomeni v procesu
dihanja MEDDIH, ki je še manj opazen od že tako ignoriranega
dihalnega
procesa, pa je ključen, saj smo takrat vedno " onkraj, " čeprav le
za drobec, pa vendar, to nas dela nesmrtnen toku minevanj.
tale me je impresionirala že na netlogu! dihanje kot ura, ki nam šteje čas - v neizbežno minevanje. ura, ki je večna, dokler traja. ;) krasna pesem, svit
Nikdar se ne more dovolj poudariti dragocenost dihanja, saj je eno z vesoljnim. Kdor začne temu procesu dodajati pozornost, se priklopljen na vesoljno centralo, s katero smo itak vsi povezani, SVETITI. Ali le brlimo, ali pa oddajamo luč z voltažo svoje zavesti.
Možda ja, koja još uvijek moram nekoliko puta pročitati Neku pjesmu (na slovenskom!) mogu iskreno dodati da sam čitajući ovu pjesmu, osjetila "ono nešto" kako se nevidljivo i nijemo pretaka vremenom i snažno živi!...što još reći osim: Svit dobro ti ide ova komunikacija sa svemirskom centralom, čestitke! Vida
Hvala, Vida, vse - mir - ska centrala je v volji, vsi smo v njenem omrežju, nekateri so ugasnjeni, nekateri brlijo, nekateri razkošno svetijo, ne da bi onesnaževali večerno nebo, bodi dobro.