Danes še veliko petelinov misli, da so Feneksi,
zakaj se pa še kuram ne bi? Razlika je samo v spolu, nič druga.
Dobro brezno si ti to napisal. Pozdrav, hope

http://www.pesem.si/article.php?blog_id=8692

Že dolgo opazujem ali, bolje rečeno, spremljam pesmi, ki nam jih na tem portalu v branje polaga brezno. Poezija, ki po mojem mnenju nedvomno spada v sam vrh pesmi objavljenih tukaj. Edinstven, do potankosti izoblikovan slog zasičen s celo vrsto nenavadnih metaforičnih sintagem, ki jih velikokrat le s težavo požiram, sintagem, ki povzročajo, da me takoj zatem pošteno zvije v trebuhu. Najverjetneje prav ta osupljujoča efektivnost botruje k temu, da se še nikoli nisem lotil analize njegovih pesmi. Ker se jih enostavno ne znam. Verjetno pa k temu veliko pripomore tudi sama simbolika oz. hermetičnost, ki je posledica metaforično nabitega jezika. Kljub temu, da breznova poezija zahteva celostnega, močno skoncentriranega bralca, se mi zdi pomembno pudariti kvaliteto, ki jo nosi. Poezija, ob kateri se je vredno ustaviti. Tudi zaradi tega, ker nam nemalokrat skozi skrivnostno zapakiran groteskno-ironični način podaja svoj pogled na moderno družbo in svet nasploh.

Podobno sem razumel tudi tole zadnjo pesem Liliputanec. Malenkost me zmoti le končni pripis. Zdi se mi, da nase sfokusira pozornost celotne pesmi, medtem ko (vsaj zame) nosi za bralca povsem nerelevantno informacijo. Nemara pa je to prav namen pesmi ali pa je tale zadnji verz tisti, ki ga pesnik ocenjuje kot najpomembnejšega. In spet sem pri ugibanjih, ki se jih ob branju njegove poezije velikokrat poslužujem :)

Lep pozdrav!
Pištin

Pozdravljeni!

Rada bi se pridružila tvojemu razmišljanju, Pištin, o Breznu, ki tudi mene vsakič znova preseneti. Kot sam praviš, res je poln metaforike, vendar v nasprotju s tabo menim, da je odprta in čitljiva. Menim celo, da je odlika v tem, da ni hermetična in je bralcu široko odprta v razumevanje; metafore so celo velikokrat znane in ne povsem nove iznajdbe, vendar pa so domiselno in inovativno umeščene v pesem.
Njegov čustveni aganžma prihaja na površje zabeljen z ostro kritiko družbe (ali če zapišem bolj po domače, na človekovo plitkost). Pesem se skoraj vedno bere vsaj na dveh nivojih; pripoved kot tako in pripoved kot kritiko, ki je polna cinizma, celo sarkazma.
Prav to slednje štejem še posebej za dobro, saj bralec ne more, da ne bi začutil strinjanja (ali pa nasprotovanja). Skratka, Brezno bralca ne pusti pri miru, razburi ga in doseže reakcijo. Prav to je tudi kura, ki sanja, da je feniks. Njegov zadnji ločeni stih pri pesmi Liliputanec. Sarkazem, da reže! In je super!

Obtiči, ti tam, liliputanec, črv, kura, sanjaj, da si feniks,
(črv pa, da je kobra, he, he.)

Skratka, sama hvala! Bravo Brezno!

Vse dobro!
Lp,
Zalka

Z užitkom sem prebrala analizo fenomena Brezno tako z očmi Piština in Zalke in kako drugače kot popolnoma se strinjam z vajinim razmišljanjem.

lp, ajda

U, matr. Hvala vsem za pozornost. Kar malo godi. Drugače pa tista kura res malo izstopa, samo se mi vseeno zdi posrečena.
Vsem lep pozdrav !

A.

Ste že vse povedali, Brezno je zagotovo unikum s svojim stilom in sporočili v svojih delih! Da se priklopim ... :):):) ...

Pozdravljen! gs