V tej pesnitvi slikarjeve podobe, se mi ponuja razmišljanje, da ne
govoriš o slikarju, ki ustvarja sliko, ampak o odnosu do soljudi,
morda določene osebe, da želiš dajati, seveda pa tudi sprejemati,
si pa vseeno človek, ki ve, kje je mesto nekomu, ki se zaveda, da
mora v svojem rokavu skrivati še kakšnega aduta in se ne razgaliti
do obisti in zelo dobro postaviti mejo, nekoga postaviti na oltar
in ga častiti, ker se kaj hitro lahko smer vetra obrne v napačno
smer in ... hja, sem naložila:).
In pesem, ja super je!
Super pesem. Poleg tematike me priregne tudi oblika, zares delujoče, žive rime, ki pesmi dodajo +++ vrednost! Vesela sem, da se je na portalu pojavil še nekdo, ki ceni formo in klasične (no, bolj ali manj klasične) oblike. Saj ne rečem, da prosti verz ni OK, samo ritem in rima dasta pesmi dodano vrednost (hopla, samo moje mnenje, moj okus! ...:))) Če poveš nekaj tako, da v bralcu sprožiš plaz večplastnih dojemanj, je to zame super pesem. Če pa stvar spraviš še v tako lepo formo, ki ni prav na nobenem mestu prisiljena, pa še toliko bolj! Pesem za izbor.
LP Lidija
PS: ni pa to PESNITEV, Ajda. Pesnitev je daljše (dolgo, epsko) pripovedno delo v verzih ...) :))
Da se priklopim, nasploh, večina pesmi je naddobrih :):):), lepo berljive, presenetljive, duši vodljive, z eno besedo - klasa zase, aplavz za Danija!!!