Haiku 43 avtor adisa

zgovoren haiku, adisa. Je pa v vsakem primeru pogled nazaj na naše plodove, ki puščajo sledi, lahko seveda v tistem, kar nam da zagonski veter za naprej, lahko so pa sledi kot korenine priraščene, čeprav si jih želimo zabrisati, uničiti. In nekako vzporednica z razmišljanjem, nikoli v življenju ne moremo narediti rez, posekati preteklost, vedno ostajajo sledi, korenine. Utrinek, ki se dopadljivo šopiri in odpira nove razsežnosti v razmišljanju. In tako je tudi prav. Morda je pa spet tisti, kaj pa če je avtorica pisala o spominu na tiste, ki so tam nekje? Ja, tudi ena izmed možnih interpretacij. Čestitke, adisa. In tvoj razpon kril je nepredvidljivih razsežnosti, ker se spopadeš z izzivi pisati na toliko načinov in rata ti:).

lp, ajda

lp, ajda