Forum
- Datum objave:
31. 10. 2008 ob 19:30 - Spremljaj
- Število komentarjev: 9
- Piše: Svit
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 677 krat
SRT (haiku) - Kerstin
Svit, ti haikuji so meni najljubši in sigurno izziv za tistega, ki rad ustvarja trivrstičnice. Kot je bilo že pri enem mojem odgovoru na tvoj komentar pojasnjeno, obstajajo tudi 3,5,3 in Kerstin je lepo ujela misel.
lp, ajda
Tudi srt v grlu boli, dokler ... se ne zdrobi.
(Če interpretiram lastno pesem enkrat za spremembo optimistično, mogoče pa je seveda tudi drugače. :))
Kerstin
Optimistično.
:)
Tvoj prvi?
Haiku?
Lidija
tvoja podčrtanka Svatba
me je pretresla v dno srca.
nisem še zasledil tako živo prisotne groze ob bolečini.
če je resnična, mislim metaforično, seveda,
je le še bolj edinstvena.
lp,črni_tulipan
hvala za ta komentar; res je čudovit občutek videti, da se nekdo drug tudi tako zelo vživi v pesem oz. najde v njej. Kot sem napisala pri prvih komentarjih na to pesem, ima pesem povsem resnično osnovo; in kot sem tudi že zapisala, ni več tako hudo - pravijo, da čas celi vse rane. Čeprav sama menim, da to ni res, res je le, da zareze postajajo počasi plitvejše, nikoli pa ne izginejo. Ostanejo vsaj vdolbinice - in to so gube bolečine. In moj edini botox zanje je poezija. :)
Lidija, res je. To je moj prvi haiku (mogoče tudi zadnji :)), nastal je povsem nehote, kot asociacija ob podobi na fotografiji v delavnici na drugem portalu. Do "srknem" sploh nisem razmišljala, da bi bil lahko haiku, šele potem sem videla formo - 3 - 5 - 3 in tudi tisto, kar se mi zdi pri haikuju najzahtevnejše: prva dva verza: zunanji vtis, zadnji verz: ponotranjenje. Ravno zaradi takih strogih zapovedi se haikuja še nikoli nisem lotila; morda pa nastane kdaj še kakšen tako, sam od sebe.
Je pa en pogoj, če ga hočeš razumeti optimistično: moraš ga brati od zadaj naprej oz. od spodaj navzgor, he he.
Pozdrav vsem!
Kerstin
Enkrat, na enem srečanju, ko smo se zbrali avtorji na osnovi natečaja,
je cenjena strokovnjakinja ocenila, da v eni moji pesmi, kjer omenjam
"prazno luno" to ne more biti, verjamem, da fiziku to ne more biti pogodu,
če pa to ni všeč literarnemu kritiku se sprašujem o verodostojnosti poklicanih,
naj nam bo mir in navdih stalni spremljevalec.
Mene je prepričal, sploh pa tisto branje od zadaj naprej!!
Živel optimizem.
lidija
Nič hudega, svit. Okusi so različni, prav tako pa tudi tisto, o čemer smo na forumu že debatirali - tisti "šesti čut" pesmi in njenega dojemanja, Zalka je to dobro poimenovala: metafizika.
Zato bi bilo v podrobnosti analizirati, razlagati pesem (katerokoli) nesmiselno (razen če bi kdo npr. neke pesmi res ne razumel, bi jo pa želel razumeti in bi prosil avtorja za "pojasnilo"). Sem pa šele ob tretjem branju Srti zagledala tisto optimistično možnost, zato sem jo omenila tudi tukaj, saj je čisto naključna (in v "napačni smeri", he he). Zavedam se namreč, da je sicer moja poezija zelo (preveč?) mračna, bridka, žalostna. In ta haiku ni izjema.
Lep pozdrav!
Kerstin
Komentiranje je zaprto!