Skozi molekule spremenjenega žara se je predrugačena svetloba spuščala na ramena (vse dotlej), dokler sva se držala za roke.
Po poku je droben pršec padal v temo.
Hja, jaz bi pa malo po moje:))), če ne drugo bi besedo spustila spremenila v spuščala, ker traja držanje za roke. Drugače mi je pa mavrično obarvana pesem zelo všeč in štrli iz besed, ki jih avtorica plete v pesmih.
Všeč mi je ta atmosfera: metafizično skrivnostna in hkrati realno jasna. Dotik, stik je tisti, ki povzroča, da se svetloba spredrugači. Ko se roke s pokom razločijo, se razprši bližina. Pesem je krasna, ker HKRATI lahko zaznaš sliko in metaforo - opis svetlobnega pojava in ljubezensko približevanje (oddaljevanje), skratka trenutnost vsega, kar rodi občutje (čustvo) nasproti "večnosti" brezčutnega. Čestitam! Ana
Komentiranje je zaprto!
Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!